EU

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering in predsednik Evropskega sveta, premier Janez Janša so v okviru Evropa foruma v Ljubljani sodelovali v javni razpravi o mejnikih, in prihodnosti EU ter nekaterih vprašanjih, predvsem zunanjepolitičnih, s katerimi se trenutno ukvarja unija.

Vodje evropskih institucij so se strinjali, da so bili glavni mejniki unije v zadnjem letu dni dogovor o Lizbonski pogodbi, medkulturni dialog in podnebne spremembe. Po mnenju Barrosa k pomembnim mejnikom spadata še širitev schengnenskega območja in zagon novega cikla lizbonske strategije za rast in delovna mesta.

"Evropa se premika"

"Evropa se premika," je poudaril predsednik Evropske komisije in dejal, da ima Evropa priložnost doseči več za svoje državljane. "To je razlog, zakaj EU obstaja in zakaj jo potrebujemo bolj kot kdajkoli," je dejal in dodal, da lahko s trdno politično voljo naredimo veliko ne le za državljane, temveč za ves svet.

Janša pa je k bilanci zadnjih 12 mesecev dodal, da je EU v zadnjem letu okrepila vodilno vlogo globalnega dejavnika v boju proti ključnim vprašanjem v svetu - podnebnim spremembam, revščini in migracijam. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je k tem prebojem prispevala tudi Slovenija.

Pöttering je priznal, da ima Evropa težave s komunikacijo

Pöttering je ob pripombi voditelja razprave, da je Lizbonska pogodba Evropo približala državljanom, žal pa ti tega niso opazili, priznal, da ima Evropa težave s komunikacijo in dejal, da bi jo morali prikazati ljudem bolj razumljivo. "Seveda so problemi v Bruslju, vendar pa so tudi drugje," je dejal in poudaril, da je treba govoriti tudi o zadevah, kot so denimo človekove pravice. "Potrebno je še veliko skupnega dela," je priznal predsednik Evropskega parlamenta.

Na vprašanje, ali je načelo dvojne večine v Lizbonski pogodbi za Slovenijo kot majhno državo problematično, je Janša odgovoril, da tega določila ne bi bilo v pogodbi, če bi bilo problematično, ker ne bi dobilo soglasja članic. Že dejstvo, da to določilo obstaja, sili članice v hitrejše reakcije, je dejal premier, ki se mu ta način odločanja zdi dobra rešitev.

O Lizbonski pogodbi na referendumu le Irci

O Lizbonski pogodbi, ki bo stopila v veljavo, ko jo bodo ratificirale vse članice EU, naj bi na referendumu odločali le Irci. Barroso je izrazil upanje, da bodo Irci junija glasovali za pogodbo, ob tem pa ponovil, da unija v primeru zavrnitve reformne pogodbe nima načrta B.

Začetek pogajanj z Rusijo ovira Litva

Glede začetka pogajanj o strateškem partnerstvu z Rusijo so Barroso, Pöttering in Janša izpostavili nujnost konsenza med vsemi članicami povezave. Trenutno začetek pogajanj ovira Litva, ki pa jo mora Evropa po besedah Pötteringa razumeti. Kot je pojasnil, so bile Litva, Latvija in Estonija pod rusko okupacijo, zdaj pa hočejo biti od Rusije neodvisne, tudi energetsko. "To moramo v Evropi razumeti,"je poudaril.

"Predlogi Litve so legitimni in izhajajo iz specifičnih energetskih problemov, ki jih razumemo," je dejal Janša in izrazil upanje, da bodo pravočasno uskladili okvir in pogajanja začeli na junijskem vrhu EU-Rusija v Hanti Mansijsku. "Smo skupnost svobodnih in demokratičnih držav in ne Sovjetska zveza. Ni prav, da ena država blokira nekaj, kar je v interesu vseh članic," je sicer poudaril predsednik Evropske komisije.

Srbi imajo priložnost za odločitev o vstopu v Evropo

Glede Srbije, s katero je EU nedavno podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju in kjer bodo v nedeljo parlamentarne volitve, sta Barroso in Pöttering poudarila, da so šli Srbi skozi zelo težko obdobje. "Prebivalci Srbije imajo zdaj priložnost, da se odločijo, ali želijo v Evropo ali ne," je dejal Barroso in poudaril, da morajo Srbi to odločitev sprejeti sami. Izrazil je še prepričanje, da je evropska prihodnost za Srbijo in Balkan možna, če bosta ubrala pot demokracije.

Rupel: Na mejah Srbije nastala nova zavesa, ki jo je treba preseči

Evropski duh, ki se je po letu 1990 razširil po do takrat komunističnih državah vzhodne in srednje Evrope, se je ustavil na mejah Srbije. Po padcu želene zavese je na območju nekdanje Jugoslavije nastala nova zavesa, ki jo je treba preseči, in to nam zaenkrat dobro uspeva, je poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.

Turčija članica le, če bo demokratična in sekularna

Za članstvo v EU si prizadeva tudi Turčija, ki pa bo, kot je poudaril Barroso, lahko članica postala le, če bo demokratična in sekularna država. Poudaril je še, da je Turčija zelo pomembna država tako za Evropo kot za ves svet.

Od nogometa, kjer so močne ekipe, ki imajo člane iz več držav, se EU po besedah predsednika Evropske komisije lahko nauči, da so tisti, ki združujejo več narodov, običajno najboljši. "Seveda pa je treba igrati pravično," je opozoril. "Predvsem se lahko nauči timskega dela," je ob tem poudaril Janša. "Ni važno le, kdo daje gole, ampak tudi kdo brani in povezuje igro," je dodal.

STA

Foto: STA