torek 13.05.2008, 16:55
Kultura in zunanja politika EU: Za večjo moč civilne družbe
Ljubljana - V Ljubljani se je začela dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Nove paradigme, novi modeli - Kultura v zunanjih odnosih EU, ki jo pripravlja slovensko zunanje ministrstvo.

Udeleženci so se posvetili vprašanju, kako bi lahko kulturo uspešno vključili v zunanje odnose EU.
Figel: Kultura ključna za medsebojno razumevanje
Kultura in medkulturni dialog morata v zunanjih odnosih EU igrati večjo vlogo, saj sta ključna za sodelovanje in medsebojno razumevanje, je ob odprtju mednarodne konference v Ljubljani poudaril evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mladino Jan Figel. Zunanji minister Dimitrij Rupel je pojasnil, da zunanja politika EU promovira medkulturni dialog, kjer je le mogoče.
Rupel: Unija promovira medkulturni dialog
Po Ruplovih besedah unija promovira medkulturni dialog, kjerkoli je potrebno in možno, na primer na Zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu in Kavkazu, Slovenija pa si je medkulturni dialog zadala celo za prednostno nalogo predsedovanja EU. Še vedno pa jo čakajo številne naloge, med drugim tudi vzpodbujanje avtonomnosti umetniškega dela in svobode izražanja.

Jan Figel
"V ozadju držav, ki se reformirajo, tudi v nekaterih starih članicah, deluje globoka država, sistem ustanov, skupin in pritiskov, ki vlečejo nazaj, ki pozivajo k obračunom z modernim svetom in mednarodno solidarnostjo, ki zbujajo arhaične vzorce, predvsem pa napadajo ljudi evropske usmeritve," je menil.
"Pozabljamo, da kultura pomaga graditi mostove med narodi"
Iz preteklosti imamo nešteto primerov, ko sta umetnost in kultura pomagala "graditi mostove med narodi", danes pa na to pogosto pozabljamo, je v videonagovoru poudarila tudi evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner.
Za večjo vlogo kulturnih aktivnosti
Evropska komisija je po njenih besedah odločena dati kulturnim aktivnostim večjo vlogo v zunanjih odnosih EU, zato vzpodbuja medkulturne aktivnosti, daje kulturno na dnevni red pogovorov s tretjimi državami in zagotavlja, da so v vseh politikah EU upoštevani tudi kulturni vidiki.

Hans-Gert Pöttering
Po dopoldanski razpravi je predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering dejal, da od kulture niso odvisni le odnosi med članicami EU, razumeti jo je potrebno širše. Kulturo v širšem kontekstu je ponazoril s konkretnimi primeri, kot je denimo program za večjo mobilnost mladih Erasmus, ki ga velja bolj izkoristiti.
Dokaz, da se EU zaveda, kako pomembno vlogo igra kultura pri medsebojnih odnosih, naj bi bilo junijsko srečanje glede barcelonskega procesa, v katerem bo kultura zasedla vidno mesto.
Bistvo EU: različnost in združevanje
S Pötteringom se je strinjal Figel, ki je opomnil na bistvo EU: različnost in združevanje. Oba segmenta lahko združita prav kultura in medkulturni dialog, ki naj, tako Figel, ne poteka le leta 2008, postane naj proces, katerega del bodo tako dežele znotraj EU kot zunaj nje.

S kulturo je tesno povezana tudi civilna družba, na katero se je navezal tudi koordinator EU za boj proti terorizmu Gijs de Vries. Po njegovem mnenju lahko umetniki, znanstveniki in drugi predstavniki civilne družbe presežejo posamezne vladne politike in tako na najboljši način prispevajo k medkulturnemu dialogu.
Goethejev inštitut kot zgled
Dober primer, kako naj delujejo evropske kulturne institucije, je Goethejev inštitut, ki se zaveda, da njegovo poslanstvo ni le promocija nemške kulture, temveč tudi evropske.
Med prioritetami EU in vloge kulture pri zunanjih odnosih je De Vries na področju kulturne dediščine omenil kulturne koridorje, o katerih so pred tremi leti spregovorili že v Varni, a ideja še vedno ostaja le na ravni pilotskega projekta.

EU mora s kulturo prodreti zunaj svojih meja
Govorniki so se strinjali, da mora EU s kulturo prodreti zunaj svojih meja, tudi na zahodni Balkan, kateremu se na dvodnevni konferenci še posebej posvečajo.
Konferenca, ki poteka v hotelu Austria Trend, se bo nadaljevala v sredo, ko bodo na podlagi izkušenj in znanj kulturnih organizacij, usmerjenih v mednarodno sodelovanje, umetniških mrež in umetnikov, raziskovalcev, uradnikov iz evropskih institucij in ministrstev za zunanje zadeve, sodelujoči skušali najti odgovor na vprašanje o sodobni vlogi kulture v zunanjih odnosih EU.
STA
Foto: STA
- Vsi članki iz kategorije
- Prejšnji članek: Janša in Jia o krepitvi odnosov med državama
- Naslednji članek: Na Brdu za sodelovanje pri uveljavljanju informacijske družbe
- Najnovejše iz kategorije
- Začelo se je plenarno zasedanje Evropskega parlamenta
- Jarc: Pri kmetijstvu izpolnili cilje, sicer pa v luči treh trendov
- Vizjak izjemno zadovoljen z dosežki slovenskega predsedovanja
- Okoljevarstveniki z mešano oceno o slovenskem predsedovanju EU
- Večernji list: Slabo predsedovanje, pa še vinjete
- Žerjav med dosežki predsedovanja izpostavil Galileo
- Rupel: Predsedovanje Slovenijo umestilo v evropski in svetovni prostor
- Francija predsedovanje EU začela s srečanjem z evropskimi komisarji
- Janša o slovenskem predsedovanju
- Potočnik: Predsedovanje potekalo dobro, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko
- Rupel: Francozom predajamo EU v dobrem stanju
- Kongresni center Brdo ob koncu predsedovanja EU odpira vrata
- Stranke različno o predsedovanju EU
- Mate: Načrti zelo ambiciozni, a bili smo uspešni
- Ruplu zahvala avstralskega ministra za prizadevanja predsedstva EU















Komentarji
Komentarjev: 0
Prijavi se
Registriraj se!