EU

Je osrednji zakonodajni organ povezave, ki svojo sestavo in ime spreminja glede na področje dela, kot so kmetijstvo, promet, izobraževanje itd. Države članice Svetu EU predsedujejo po načelu rotacije, predsedovanje pa traja pol leta.

Svet EU zaseda v desetih različnih sestavah, ki sprejemajo odločitve s svojega področja. Med njimi so svet za splošne zadeve in zunanje odnose, svet ministrov za gospodarske in finančne zadeve ter svet ministrov za kmetijstvo, ki se sestajajo vsak mesec, sedem svetov za preostala področja - pravosodje in notranje zadeve, zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniške zadeve, konkurenčnost, promet, telekomunikacije in energijo, okolje ter izobraževanje, mlade in kulturo - pa zaseda redkeje.

Podlage za ministrska zasedanja sicer pripravi odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU ali Coreper, ki zaseda vsak teden v dveh različnih sestavah: Coreper II, v katerem so veleposlaniki, vodje predstavništev članic pri EU, pripravlja "politične" odločitve s področij splošnih zadev, zunanjih odnosov, financ, pravosodja in notranjih zadev, Coreper I, v katerem so namestniki veleposlanikov, pa "tehnične" odločitve za področja notranjega trga, potrošnikov, industrije, raziskav, transporta, energetike, okolja in kmetijstva.

Svet EU sprejema različne pravne akte

Kot primarni zakonodajni organ - na vse več področjih se uveljavlja sistem soodločanja z Evropskim parlamentom - Svet EU sprejema različne pravne akte, med katerimi so najpomembnejše uredbe. Te so zavezujoče za vse članice z dnevom objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ko postanejo tudi del notranjega prava vsake članice. Svet sprejema tudi direktive, odločbe, mnenja in priporočila.

Odločitve o načelnih in finančnih vprašanjih Svet EU zdaj sprejema s soglasjem, za večino drugih, kot na primer prometno politiko, urejanje notranjega trga ali ekološke norme pa zadostuje t. i. kvalificirana večina. Pri tovrstnih odločitvah imajo na podlagi kvalificirane večine velike države večjo težo od majhnih.

Za kvalificirano večino je potrebnih 255 glasov. V skupnem seštevku mora za posamezno odločitev glasovati najmanj polovica, v nekaterih primerih pa dve tretjini držav članic. Vsaka država članica pa lahko tudi zahteva potrdilo, da v državah, ki so glasovale za, živi skupno najmanj 62 odstotkov vsega prebivalstva unije. če to merilo ni izpolnjeno, je izid glasovanja negativen.

Sistem dvojne večine

Reformna pogodba naj bi okrepila odločanje s kvalificirano večino na račun odločanja s soglasjem, s čimer naj bi bilo olajšano odločanje v razširjeni uniji z vse več nacionalnimi poudarki.

Reformna pogodba unije bo, če bo ratificirana, uvedla sistem dvojne večine, po katerem bo za sprejem odločitve potrebno določeno število držav in prebivalstva. Sistem dvojne večine predvideva, da so odločitve v Svetu EU sprejete, če zanje glasuje 55 odstotkov vseh držav članic, ki obenem predstavljajo 65 odstotkov vsega prebivalstva unije.

Skladno z veljavnimi pogodbami EU se predsedstvo Svetu EU v vseh njegovih oblikah po sistemu rotacije menja vsakih šest mesecev, kar pomeni, da vsake pol leta vodenje prevzame ena od držav članic po za nekaj let vnaprej določenem vrstnem redu. Trenutno EU predseduje Portugalska, januarja prihodnje leto bo vodenje prevzela Slovenija, do konca leta 2009 pa se bodo zvrstile Francija, Češka in Švedska.

Od januarja 2007 se predsedujoče države združujejo v t.i. tria

Sistem rotacije predsedovanj se bo ohranil tudi z uveljavitvijo reformne pogodbe, le da Evropskemu svetu ne bo več predsedoval premier predsedujoče države ampak stalni predsednik, svetu za zunanje odnose pa namesto zunanjega ministra predsedujoče visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko. Predsedujoče države bodo tako v prihodnje vodile zgolj druge svete, ne bodo pa več predsedovale na dveh najbolj vidnih mestih.

Predsedujoča članica usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Od januarja letos se predsedujoče države združujejo v t.i. tria, ki oblikujejo skupni, 18-mesečni program predsedovanja. Prvi trio tako sestavljajo Nemčija, sedanja predsedujoča Portugalska in prihodnja predsedujoča Slovenija, v naslednjem pa bodo Francija, Češka in Švedska.

Svet EU sledi smernicam Evropskega sveta, najvišjega političnega telesa unije, ki ga sestavljajo predsedniki držav ali vlad članic EU ter predsednik Evropske komisije. Redna srečanja Evropskega sveta običajno potekajo junija in decembra, voditelji pa sprejemajo najpomembnejše politične odločitve in določajo politične smernice za prihodnost. Neformalni sestanki sveta prav tako potekajo dvakrat letno (marca in oktobra) in so namenjeni obravnavi aktualnih tem.

STA

Foto: STA/Foto Reuters