EU

Medtem ko "nekaj več kot polovica Evropejcev" uporablja internet, pa to počenja "nekaj manj kot polovica" Slovencev. Natančneje, 49 odstotkov Slovencev je v lanskem letu uporabljalo splet, leto pred tem 47 odstotkov, leta 2005 pa 40 odstotkov prebivalstva. Nadpovprečno pa so se izkazala gospodinjstva: lani jih je bilo na splet priključenih 58 odstotkov, v EU pa znaša povprečje 54 odstotkov, kaže poročilo Evropske komisije o napredku na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

V Sloveniji bolje poskrbljeno za državljane kot za podjetja

V Sloveniji je 90 odstotkov osnovnih javnih storitev dostopnih preko spleta, kar je po oceni Bruslja občutno povišanje v primerjavi z letom prej. Po dostopnosti storitev za državljane je Slovenija na drugem, za podjetja pa na petem mestu v EU. "Pozornost v primeru Slovenije vzbuja dejstvo, da je bolje poskrbljeno za državljane kot za podjetja," ugotavlja Bruselj.

V Sloveniji ima sicer 79 odstotkov podjetij ter 54 odstotkov zdravnikov dostop do hitrih širokopasovnih povezav, kar je nad povprečjem EU. Glede razširjenosti širokopasovnega dostopa - gostota širokopasovnih priključkov znaša v povprečju v EU 20 odstotkov - pa Slovenija nekoliko zaostaja. Ta delež je v Sloveniji januarja letos znašal 17,3 odstotka, kaže poročilo.

Skoraj 40 odstotkov Evropejcev sploh ne uporablja interneta

Leta 2007 je internet v EU pritegnil približno 40 milijonov novih rednih uporabnikov, kljub temu pa skoraj 40 odstotkov Evropejcev sploh ne uporablja interneta. Ta delež se od države do države spreminja in znaša največ, 69 odstotkov, v Romuniji, sledita Bolgarija (65 odstotkov) in Grčija (62 odstotkov). Najbolje sta se s 13 odstotki uvrstili Danska in Nizozemska.

Že več kot 96 odstotkov evropskih šol je zdaj priključenih na internet (dve tretjini jih ima širokopasovne priključke, medtem ko jih leta 2001 ni imela skoraj nobena), na področju zdravstva danes 57 odstotkov zdravnikov elektronsko pošilja ali sprejema podatke o pacientih (leta 2002 jih je bilo le 17 odstotkov), 46 odstotkov pa jih na ta način prejema rezultate preiskav iz laboratorijev (11 odstotkov leta 2002). Lani je imelo 77 odstotkov podjetij EU širokopasovne priključke (leta 2005 le 62 odstotkov), prav toliko jih uporablja internet za poslovanje z bankami (leta 2005 je bilo takih 70 odstotkov).

Viviane Reding

Ponekod vse temeljne javne storitve dostopne na spletu

V nekaterih državah - v Avstriji, na Češkem, Malti in Portugalskem - se kar 100 odstotkov temeljnih javnih storitev za podjetja lahko v celoti izvaja na spletu, v nekaterih drugih državah pa so ti odstotni deleži veliko manjši (v Bolgariji 15, na Poljskem 25, v Latviji 30 odstotkov).

"Še posebej dobra novica je, da ima danes 77 odstotkov podjetij, 67 odstotkov šol in 48 odstotkov zdravnikov iz EU dostop do hitrih širokopasovnih povezav. Vendar nekateri deli EU še vedno zaostajajo in njihova povezanost ni takšna, kot bi lahko bila. Vse države EU si morajo zato bolj prizadevati, da premostijo ta nasprotja in da okrepijo storitve čezmejne komunikacije in storitve, ki dosežejo tudi podeželska in odmaknjena območja," je ob tem dejala evropska komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding.

EU ima prek 100 milijonov širokopasovnih internetnih priključkov

Kot kaže današnje poročilo, začenja evropska strategija na področju politike informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) "i2010 - evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje" dajati rezultate, ocenjuje Bruselj. EU, ki ima največji razviti potrošniški trg na svetu in prek 100 milijonov širokopasovnih internetnih priključkov, je tako na dobri poti, da izkoristi gospodarske možnosti, ki jih ponuja IKT.

STA

Foto: Reuters