GOSPODARSTVO

Ministrica Marjeta Cotman v odzivu navaja vrsto ukrepov, s katerimi naj bi se ministrstvo zavzelo za zmanjšanje razlik med pokojninami in plačami.

Ukrepali leta 2005, zaostrovanj ni bilo

Kot navaja ministrica, je bil eden prvih ukrepov, s katerim se je ministrstvo lotilo zmanjševanja razlik med pokojninami in plačami, sprememba pokojninskega zakona leta 2005, ki je določila, da se pokojnine usklajujejo dvakrat letno, in sicer za toliko, kot se povečajo plače. "V kolikor teh sprememb ne bi bilo, bi bili upokojenci danes v bistveno slabšem položaju," je zapisala Cotmanova. Ministrica ob tem poudarja, da ministrstvo v tem mandatu ni v ničemer zaostrovalo pogojev za upokojitev, niti ni podaljševalo delovne dobe ali zaostrovalo odmere pokojnin.

Povečali regres in odpravili cenzus za pridobitev dela vdovske pokojnine

S spremembami zakona v letu 2005 je bil odpravljen premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine in povečan letni denarni dodatek (t. i. regres za upokojence). Slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejemajo pokojnine od nosilcev zavarovanja v drugih državah na območju nekdanje SFRJ, se po sprejetju novele zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ novembra 2006, po novem poleg dodatka k tuji pokojnini priznava tudi pravica do letnega dodatka ter do dodatka za pomoč in postrežbo pod pogoji in v višini kot gredo upokojencem, ki so pokojnino uveljavili pri slovenskem nosilcu zavarovanja, med ukrepi ministrstva navaja Cotmanova.

Marjeta Cotman

Na novo urejena pravica do varstvenega dodatka

Kot enega izmed pomembnih ukrepov za zmanjšanje razlik med pokojninami in plačami ministrica navaja tudi konec januarja 2008 sprejeti zakon o varstvenem dodatku. Ta na novo urejena pravico do varstvenega dodatka k pokojninam, tako da je višji za 3,6 odstotka, prav tako pa so se februarja varstveni dodatki na novo odmerili od mejnega zneska v višini 81,6 odstotka najnižje pokojninske osnove. "Skupno povečanje tako znaša skoraj devet odstotkov," je zapisala ministrica. Dodala je, da bo ministrstvo tudi v prihodnje posebno skrb namenjalo vsem skupinam prebivalstva, še posebej socialno ogroženim.

Upokojenci za usklajevanje pokojnin z neto plačami

Upravni odbor Zveze društev upokojencev je podprl pobudo vladi za ukrepanje zaradi poslabšanja razmerja med povprečno pokojnino in plačo.

Zavzemajo se, da bi pokojninski zakon razlagali tako, da se pri usklajevanju pokojnin upošteva rast povprečne neto plače. Zdaj namreč ni izrecno določeno, ali se upoštevajo bruto ali neto plače.

Upošteva se gibanje povprečnih bruto plač

Kot je dejala Anka Tominšek, članica sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), se po zdaj veljavni ureditvi pri usklajevanju pokojnin upoštevajo gibanja povprečnih bruto plač, prej pa so se upoštevala gibanja preračunanih neto plač. Do spremembe je prišlo zaradi uveljavitve novega zakona o dohodnini s 1. januarjem 2005.

Razmerje med povprečno pokojnino in povprečno neto plačo pada

Opozorila je, da je bilo razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo leta 2006 68,6 odstotka, leta 2007 pa le še 67,1 odstotka. Leta 2000 je bilo to razmerje 75,3 odstotka.

Dohodkovni položaj upokojencev je vse slabši

Spomnila je, da je bil namen novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2005 izboljšati dohodkovni položaj upokojencev, ki jih je uresničevanje pokojninske reforme prizadelo. S spremenjenim načinom usklajevanja pokojnin naj bi zagotovili skladnejšo rast pokojnin z gibanji povprečnih plač in upočasnili naglo poslabševanje razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami. Vendar pa statistični podatki ZPIZ kažejo, da se je razmerje med povprečnimi plačami in pokojninami v letu 2007 bistveno poslabšalo na račun upokojencev.

STA

Foto: BOBO