GOSPODARSTVO

Kot je dejala v izjavi, naj bi mediji navajali večinoma zelo netočne in premalo dosledne podatke v zvezi z opravljenimi posli.

"Denar je Kolonel dobil od zasebnih investitorjev"

Rosenfeldova, ki je bila s strani Kolonela zadolžena za izpeljavo prevzema Centra Naložb, družbe, ki je v večinski lasti podjetja Atka-Prima, lastnika sta Boško Šrot in njegova žena Anica, je povedala, da je Kolonel konec julija 2006 pridobil 50 odstotkov družbe Center Naložbe, za kar je odštel milijardo tolarjev. Ta sredstva je Kolonel pridobil s strani zasebnih investitorjev.

"Kdo so bili investitorji, lahko ugotovijo za to pristojne institucije"

Ti po njenih besedah niso bili povezani s Pivovarno Laško, Centrom Naložbami, Infond Holdingom in družbami okoli Pivovarne Laško, vendar pa jih ni želela imenovati, saj za to z njihove strani nima pooblastila. "Kdo so bili zasebni investitorji, lahko ugotovijo za to pristojne institucije, tudi tožilstvo, ki lahko na ta način ugotovi zakonitost posla," je zatrdila Rosenfeldova.

Takoj po pridobitvi omenjenega deleža je bila objavljena prevzemna namera za prevzem Centra Naložb, ki so jo v Kolonelu financirali s pomočjo posojila ene od poslovnih bank. Ta je na podlagi nezastavljenih delnic prevzemniku odobrila posojilo, ki pa je bilo takšne narave, da je bilo ob odobritvi posojila 30 odstotkov potrebno v obliki depozita vrniti banki.

"V nakupu bi lahko sodeloval kdorkoli"

S prevzemom je Kolonel pridobil dodatnih 900.000 delnic, ta pa je bil opravljen po tržni ceni, ki je bila izračunana po vnaprej predstavljeni metodologiji, v njem pa je bilo omogočeno sodelovati vsakemu lastniku delnic, je dejala borzna posrednica.

"Kolonel je dolgove bolj ali manj že poplačal"

Po polletnem obdobju je družba odšla na drugo poslovno banko, ki je bila kredit pripravljena odobriti samo na osnovi zastave vseh pridobljenih delnic po tržnem tečaju. Z novim kreditom je Kolonel poplačal kredit prve poslovne banke, ki mu je tudi vrnila zastavljeni depozit, z njim pa je ta večinoma že poplačal zasebne investitorje. Rosenfeldova v tem ne vidi nič spornega in nezakonitega, saj je Kolonel dolgove bolj ali manj že poplačal.

Kot je še povedala, je Kolonel, da bi zadostil zakonskim pogojem, letos znova objavil prevzem in zanj zastavil premoženje, poslovna banka pa je izdala garancijo ustrezno vsem predpisanim zahtevam Agencije za trg vrednostnih papirjev. Rosenfeldova je kot dokaz predložila tudi zapisnik davčne uprave iz letošnjega aprila, ki navaja, da pri poslovanju Kolonela ni bilo nobenih nepravilnosti ter da se postopek nadzora ustavi. Po njenih besedah tudi ATVP in ostale pristojne službe niso ugotovile nobenih nepravilnosti in so zaključile postopek.

"Vodstvo družbe je julija 2006 predstavljala Rakovičeva"

Rosenfeldova je na vprašanje, ali se je o poslih, ki jih je speljala za Kolonel, dogovarjala z Danielo Rakovič ali Boškom Šrotom, sprva povedala le, da jo je za nakup 50 odstotkov delnic Centra Naložb in financiranje projekta ter priprav osnov za prevzem angažiralo vodstvo Kolonela. Na vztrajanje novinarjev pa je vendarle dodala, da je vodstvo družbe julija 2006 predstavljala Rakovičeva.

O tem, ali je bila sama pred drugo objavo prevzema seznanjena z menjavo lastništva v Kolonelu, je odvrnila, da s pogodbami ni bila seznanjena, vse, kar ve, je izvedela iz medijev. Je pa dodala, da je za drugo objavo prevzemne ponudbe ni več pooblastila Rakovičeva, pač pa novo vodstvo družbe, ki ga predstavlja Blaženka Šoštarič. Sicer pa je dodala, da se sama spozna predvsem na borzne zadeve, medtem ko kadrovske zadeve niso njena stvar.

"Šrot pri celotni zadevi ni imel nobene vloge"

Rosenfeldova je še zagotovila, da Šrot pri celotni zadevi ni imel nobene vloge, saj ni določal načina financiranja in po njenem niti ne ve, kako je vse skupaj operativno teklo. Osebno je ne moti, da ni bila seznanjena s Šrotovim lastništvom Kolonela, saj je bila zadolžena zgolj za zakonito izpeljavo posla, fiduciarno lastništvo pa ni nezakonito. Sama je s Šrotom kontaktirala zgolj v zadevah, ki ji jih je naročil in so povezane s skupino Pivovarna Laško, pa tudi v prihodnje ne vidi nobenih zadržkov, da bi nadaljevala sodelovanje z njim.

Združenje Manager organe pregona poziva k hitremu ukrepanju

Združenje Manager se zavzema, da se sumi v zvezi z managerskim odkupom Pivovarne Laško hitro in učinkovito obravnavajo po postopkih, ki veljajo v pravni državi. "Če je prišlo do dokazanih nepravilnosti, mora temu slediti kazen. Pozivamo pa organe pregona in pristojne agencije, da svoje delo opravijo čim hitreje," so zapisali v združenju.

»V interesu gospodarstva je, da se postopki izvajajo hitro in odgovorno«

Kot navajajo v Združenju Manager se utemeljene pravne bitke ne bijejo z dolgotrajnim pranjem perila v medijih, temveč v sodnih dvoranah. Negativne učinke široko zastavljenega boja proti posameznim gospodarskim sistemom namreč občutijo tudi mnoga druga podjetja, "zato je v interesu celotnega gospodarstva, da se tudi postopki, vezani na gospodarsko zakonodajo, izvajajo hitro in odgovorno".

STA

Foto: BOBO