GOSPODARSTVO

Kot menijo, ti za slovenske banke pomenijo dodatno možnost pri načrtovanju in izvajanju njihovih poslovnih politik, predvsem na področju sodelovanja z gospodarstvom, so danes sporočili iz NLB.

... dobra novica

Dinamika in obseg uporabe najavljenih ukrepov bosta po navedbah predsednika uprave NLB Marjana Kramarja odvisna od konkretnih pogojev, ki jih bodo morale banke izpolnjevati, in razmer na mednarodnih finančnih trgih. Za slovensko gospodarstvo in finančni sistem pa so ukrepi po njegovih besedah gotovo dobra novica.

Pričakovani ukrepi

Kot še pravi Kramar, so ukrepi, ki sta jih v sredo predstavila ministrstvo za finance in Banka Slovenije, po sklepih vrha EU pričakovani in jih sprejemajo praktično vse države članice EU. Z njimi razvite države prevzemajo pobudo na področju stabiliziranja in normalizacije poslovanja njihovih bančnih in finančnih sistemov, tako v EU kot tudi v ZDA, Aziji in ostalih delih sveta. Na ta način se poskuša delovati v smeri omejevanja obsega in vsebine prihajajoče recesije, ki vse bolj zajema svetovna gospodarstva.

Do osem milijard evrov poroštev za refinanciranje domačih kreditnih ustanov.

Kot je znano, je Slovenija s spremembami zakona o javnih financah med drugim zagotovila do osem milijard evrov poroštev za refinanciranje domačih kreditnih ustanov. Med spremembami sta tudi možnost posojil domačim kreditnim ustanovam, zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam ter možnost za dodelitev kapitalskih injekcij države kreditnim ustanovam s sedežem v Sloveniji.

Hkrati novela zakona o javnih financah uvaja tudi spremembo dolgoročnega značaja, in sicer uporabo enotnega zakladniškega računa države. Medtem ko je doslej veljavni zakon zakladniški račun omejeval za potrebe financiranja tekočega leta, bo po novem ta odprt za dve leti. Ukrepi bodo v veljavi najdlje do konca leta 2009, izvedli pa jih bodo, če se bodo izkazali za potrebne.

STA

Foto: STA