GOSPODARSTVO

Tako je po srečanju finančnih ministrov EU dejal minister France Križanič, ki se je zasedanja Sveta EU udeležil prvič. Ministri so namreč govorili o načrtu na oživitev gospodarstva, ki ga je minuli teden predstavila Evropska komisija, in ki omenja tudi nižanje DDV. Za to se je že odločila Velika Britanija, države območja evra pa naj tega ne bi storile, je v ponedeljek zvečer dejal vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

"V enem smo si enotni: treba je ukrepati takoj"

"Eno mnenje je povsem enotno: treba je ukrepati, treba je ukrepati hitro, pravočasno in dovolj močno. Nekateri ukrepi morajo biti začasne narave, zlasti tisti, ki so najmočnejši, da ne bi porušili dolgoročnega ravnotežja," je dejal Križanič, trenja pa je navedel le glede odpiranja vprašanja finančne perspektive, čemur Slovenija - pa tudi Nemčija in Nizozemska - ni naklonjena.

France Križanič

Almunia: Določene države niso izbrale pravega pristopa

Komisija ni bila najbolj zadovoljna s pristopom določenih držav, je povedal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia. Po njegovem namreč ne bo dobila zadostne prožnosti v prizadevanjih za hitrejše naložbe v določene sektorje.

Vsaka država bo izbrala svoj nabor ukrepov

"Države so izrazite zagovornice močne fiskalne injekcije, s katero bi se zaustavilo spiralo gospodarskega zniževanja in padanja pričakovanj oziroma gospodarskega pesimizma, s pričakovanjem, da se bo potem začela gospodarska rast," pravi minister. Dodal je, da si bo "vsaka država izbrala svoj nabor ukrepov glede na razmere, v katerih je".

Križanič: Slovenija ni naklonjena nižanju DDV

Slovenija pri tem ni naklonjena nižanju DDV, bo pa njem načrt fiskalne spodbude gospodarski rasti - ta naj bi bil vreden okoli 420 milijonov evrov - najverjetneje vključeval tudi začasno znižanje nekaterih davkov, je pojasnil Križanič.

Jean-Claude Juncker

"Trenutno je več predlogov na mizi: predlog pospešenega znižanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb, predlog znižanja dohodnine za tiste, ki imajo mikropodjetja in plačujejo svoje davke preko dohodnine, predlog začasnega znižanja prispevnih stopenj ter predlog iz koalicijske pogodbe o znižanju dohodnine oziroma dvigu splošne olajšave na raven minimalne plače, kar bi omogočilo lažje preživetje ljudem z najnižjimi dohodki. Več predlogov je," je pojasnil Križanič.

Križanič: Po načrtu ne bi smeli preseči maastrichtskih kriterijev

Slovenija ocenjuje, da s svojim načrtom ne bo presegla dovoljenih maastrichtskih konvergenčnih kriterijev. "Mislim, da bi lahko zdržali v okviru pakta o stabilnosti in rasti," je dejal Križanič. Ob tem je pojasnil, da bi lahko slovenski načrt oživitve gospodarstva vseboval naložbe v raziskave in razvoj, spodbujanje povečanja vlaganj v mehki del rasti konkurenčnosti, javno-zasebnega partnerstva pri velikih infrastrukturnih investicijah ter verjetno začasno znižanje nekaterih davkov.

Križanič: Globlja kot bo kriza, večji bo motiv za ukrepanje

Pričakuje se, da bo vlada načrt pripravila do sredine decembra, Križanič pa še ni mogel povsem natančno povedati, kdaj lahko pričakujemo konkretne ukrepe v praksi. Načrt mora najprej prestati vladni, nato še parlamentarni postopek. Po besedah ministra je "težko reči", kdaj bo prišlo do izvajanja v praksi, vendar "globlja kot bo kriza, večji bo motiv". Vsekakor pa EU predvideva ukrepe že v letu 2009, saj morajo biti ti pravočasni, pravi Križanič.

Priprave za Evropski svet so v teku

Finančni ministri EU so se v razpravi o finančni in gospodarski temi posvetili tudi pripravam na Evropski svet 11. in 12. decembra. Sprejeli so več poudarkov: glede usklajenega evropskega odziva za rast in delovna mesta ter za obnovo finančne stabilnosti, povečanja finančnega nadzora in poglobitve povezovanja notranjega trga.

Pri slednjem so izpostavili hitro in usklajeno izvajanje kratkoročnih ukrepov v odzivu na finančno krizo, nadaljnje izboljševanje preglednosti na trgih, okrepitev bonitetnih pravil, tveganj in okvira kriznega upravljanja ter Evropski nadzorni okvir. Ob tem bo Svet EU za gospodarske in finančne zadeve do sredine marca 2009 pripravil konkretne predloge ukrepov.

Zgornja meja za zagotavljanje srednjeročne pomoči je dvignjena na 25 milijard evrov

Finančni ministri EU so tudi potrdili predlog komisije in dvignili zgornjo mejo v okviru aranžmaja EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci z 12 na 25 milijard evrov. Tovrstno pomoč v višini 6,5 milijarde evrov je EU že ponudila Madžarski. Ministri pa tokrat niso dosegli dogovora o nižjem DDV na določene lokalne storitve, vključno z gostinskimi storitvami.

STA

Foto: STA, Reuters