Gregor Veselko: Luka Koper je zanimiva za tuje partnerje

Luka Koper je zanimiva tujim partnerjem, ki se prednosti pristanišča zavedajo bolj kot v Sloveniji, pravi. "Smo razvojno naravnani, a je zavor, kamnov spotike in nastavljenih nog kar nekaj," opozarja. Lansko leto se je za Luko Koper končalo s petino nižjim pretovorom in 15 odstotkov nižjimi prihodki od poslovanja v primerjavi z letom 2008. Kje vidite tržne niše v prihodnje? Kriza je prizadela tudi Luko Koper, tako kot vsa ostala pristanišča. K ublažitvi krize je veliko pripomoglo dejstvo, da pretovarjamo različne vrste blaga, smo t.i. multi purpose port. Če smo na avtomobilskem segmentu beležili upad, smo to nadomestili z zamrznjenim sadjem, zelenjavo, lesom, tekočimi tovori ... Zelo pozitivno je, da smo kontejnerski pretovor lani ohranili na enakem nivoju. Da je to naš strateški produkt, se lepo kaže v prvih treh mesecih letošnjega leta, kjer na tem področju tako rekoč podiramo rekorde. Naš razvoj sloni na kontejnerskih, generalnih, podhlajenih tovorih, tudi na avtomobilih. Res je, da je bila avtomobilska industrija najbolj na udaru, se pa vsaj pri nas že kažejo znaki oživljanja. Marec je bil zelo dober. Bistveno je tudi, da smo v času krize rasli na tržiščih, kjer je tovor sicer upadal, denimo na Madžarskem in v Avstriji.

So določene države uvoznice ali izvoznice za vas posebno zanimive? Recimo države iz skupine Brik (Brazilija, Indija, Rusija, Kitajska)?

Definitivno, čeprav smo samo člen v verigi. Na nas je, da kakovost pristaniških storitev povečujemo, da delamo dobro in za primerno ceno. Definitivno pa so naše tržne aktivnosti usmerjene v Indijo, Daljni vzhod, Južno Ameriko, tudi Afriko. Ko omenjate države iz skupine Brik, definitivno da.

Ste konkurenčni v severnojadranskem bazenu?

Rekel bom, da smo najbolj konkurenčni. Ker smo infrastrukturno gledano še na nivoju, sposobni smo opravljati več storitev hkrati za primerljivo ceno, naš kader je pregovorno zelo dober, kar se odraža v kakovosti storitev.

Boste čez 20 let še konkurenčni?

Upam, da bomo razvojne smernice, ki smo si jih zastavili, uresničili. Tu ne moremo mimo vprašanja o državnem prostorskem načrtu in drugih razvojni pobudah. Če bomo hoteli ostati v koraku z ostalimi pristanišči, se bomo morali tako obnašati. Vemo, da so pristanišča v Trstu, Reki in Benetkah dokaj razvojno naravnana. Mi smo razvojno naravnani, a je teh zavor, kamnov spotike in nastavljenih nog kar nekaj.

V zadnjem letu se je zadolženost Luke Koper še povečala. Finančne obveznosti so znašale ob koncu leta 280 milijonov evrov.

Zadolženost je tu, mimo tega ne moremo. Problem vidim bolj v tem, kako zagotoviti dovolj prihodkov, da bomo obveznosti na pravi način servisirali. Določene zadeve, ki ne predstavljajo osrednje dejavnosti, bomo dezinvestirali in vse moči uperili v core busines. Podatki iz prvih treh mesecev letošnjega leta kažejo, da smo na dobri poti. Stvar uprave je tudi, kako reševati neupravičene pretekle investicije. Delamo na tem, korak za korakom rešujemo stvari. Imamo pa do neke mere zavezane roke, ker pristanišče zahteva nenehno vlaganje. Ko si tako zadolžen in nimaš možnosti za investiranje, si avtomatično pred problemom. Konkurenčnost lahko pade, razvoj pristanišča zastane.

Razmišljate, da bi odprodali zemljišča v Beltincih in v Sežani?

Tako eden kot drugi projekt še nista zaključena. Če se določeni prostorski akti uresničijo, če se v Panoniji status zemljišč iz kmetijskega spremeni v gradbeno, recimo, se zadeve lahko povsem spremenijo. Že večkrat sem rekel, da osebno ne vidim, pa tudi nisem našel nobenega dokumenta, ki bi opravičeval logistični center v Panoniji. Ampak 60 hektarjev zemljišč imamo tam kupljenih in z njimi je potrebno nekaj storiti.

In v Sežani? Sprašujem za Orleško gmajno.

V Sežani je v teku občinski prostorski načrt. Dokler se zadeve ne zaključijo, je težko soditi. Gre pa tudi tam za izredno veliko površino. Vprašanje, ali Luka Koper tako veliko površino potrebuje.

Na delnice Intereurope še gledate kot na dolgoročno naložbo?

Pripravlja se strategija upravljanja s finančnimi in drugimi naložbami, ki zajema tudi razmišljanje o Intereuropi. Na naslednji seji bo predstavljena tudi nadzornemu svetu. Skladno z zaključki bomo ravnali naprej.

Je taka lastniška struktura, kot je zdaj, dobra za luko?

Tega komentarja se bom vzdržal. Ali pa ... tako bom rekel: strinjam se, da je Luka Koper kot edina luka v Sloveniji nacionalnega interesa. Strinjam se, da ima država večinsko lastništvo. Vprašanje je ostalih 49 odstotkov. Moje osebno videnje je tako: če strateški partner prinese svež kapital, nove blagovne tokove in poslovne procese, potem da. Takega strateškega partnerja bi si želel. Ali predstavlja ta strateški partner preostalih 49 odstotkov, 10 ali tri odstotke, pa je stvar debate.

Ampak zaenkrat še ni bilo bolj oprijemljivih pogovorov z določenimi strateškimi partnerji?

Pogovorov z raznoraznimi logističnimi subjekti je bilo v slabem letu, kar sem tu, kar nekaj. Dejstvo je, da je Luka Koper izven meja Slovenije videna kot zelo dobro pristanišče na primerni lokaciji. Na žalost to vidijo vsi drugi zunaj Slovenije, mi pa ne. Pri nas so bolj pomembni raznorazni drugi interesi kot razvoj pristanišča in ne nazadnje gospodarstva Slovenije. Če sodim po tem, da se ladjarji, terminalisti in logistični operaterji zanimajo za Luko Koper, in se pred desetimi leti niso v taki meri, je to zelo pomemben signal, da je luka interesantna. Lahko pa potrdim, da obstaja interes, in to raznoraznih subjektov.

Je med njimi kakšen tak, ki bi si ga želeli videti med lastniki?

Seveda je. So tudi taki, ki izpolnjujejo vse tri kriterije.

Imena bodo verjetno še nekaj časa skrivnost?

To vam pravim osebno. Ne kot predsednik uprave Luke Koper.

Ideje severnojadranskih pristanišč o širitvah so deležne tudi kritik. Naravoslovci mislijo, da bi širitve lahko negativno vplivale na biotsko pestrost.

Državni prostorski načrt za Luko Koper vsebuje tudi okoljsko poročilo ministrstva za okolje in prostor. Med pripravo je ministrstvo preštudiralo prav vse vplive na morje, zrak, travo, na vse. To poročilo pravi, da ni takih negativnih vplivov, kot bi jih nekdo želel pripisati Luki Koper. Kje je problem?

Problem ni le v Luki Koper, ampak če bi se istočasno širila tudi ostala severnojadranska pristanišča. Skupni pretovor bi se nekajkrat povečal, kar pomeni več ladij.

Tudi če združimo vse plane, ki jih imajo vsa štiri pristanišča, je vprašanje, ali dosežemo pretovor enega pristanišča v Severni Evropi. Te dimenzije so popolnoma neprimerljive. Lahko rečemo, da je to, kar pravijo ... populizem? Pristanišče ima določen vpliv na okolje, a ne v taki meri, kot bi to želeli nekateri pripisati Luki Koper. Sam to bolj vidim kot zaviranje razvoja, ne kot tehtne argumente. Zakaj imamo potem ministrstvo za okolje in prostor in vse institucije od Arsa naprej? Luki Koper se vedno želi pripisati neke negativne eksternalije. Imamo lastno spletno stran, na kateri dnevno spremljamo emisije prahu in hrupa. Poleg tega pa, koliko Luka Koper vlaga v okolje za nevtralizacijo vplivov. Ali ljudje tega ne vidijo in ne slišijo, ko omenjajo te očitke?

Arso ugotavlja, da je bilo naše morje v zadnjih dveh letih prekomerno onesnaženo s tributilkositrovimi spojinami, ki so se v preteklosti uporabljale kot antivegetativni premazi ladij. V Luko Koper verjetno lahko vpluje vsaka ladja, ne glede na premaz?

So samo luške ladje tiste, ki imajo te premaze, ali govorimo tudi o zasebnih ladjicah, gliserjih in ostalem?

Barve, ki vsebujejo te spojine, so zadnja tri leta prepovedane, spojine pa so bile kljub temu najdene v morju.

Uprava za pomorstvo je tista, ki dovoli ali pa ne dovoli vplutje ladje v pristanišče. Oni so tisti, ki morajo preveriti vse kriterije. Vsaka ladja se mora po določnem času klasificirati. To pomeni da je certificirana in lahko pluje po morju. Osebno ne vem, ali je med kriteriji tudi ta, da kositrovih barv ne smejo uporabljati. Če je to napisano in če lahko ladja dobi klaso tudi na podlagi tega, to uprava za pomorstvo ve in je skladno s tem dolžna tudi ravnati.

Na luko letijo očitki, da je največji posamični svetlobni onesnaževalec v državi. Imate v planu svetila obrniti k tlom?

Kjer se da uporabiti tako tehnologijo, bomo to naredili. Do leta 2012 smo v skladu z zakonodajo primorani zadeve urediti in jih tudi pospešeno urejamo. Nezasedene skladiščne površine so zdaj neosvetljene, kar je bilo v preteklosti redkost. Ponekod, kjer se da, že uporabljamo varčna svetlobna telesa. Delamo na tem, da bi v skladiščih obstoječo razsvetljavo nadomestili z varčno.

Je posebna revizija že pripravila zaključno poročilo?

Usklajujejo se še.

To pomeni, da bo pripravljeno v prihodnjih dneh?

Upam. Kot veste, nanje ne smem vplivati. Skupščina jim ni naložila, v kolikšnem času morajo to storiti. Jaz samo upam, da bodo to čim prej naredili.

Mislite, da bi bila kakšna druga institucija, recimo računsko sodišče, pri pregledu poslov uspešnejša kot revizijska hiša?

Ne morem soditi, ker revizorja nisem izbral jaz, pač pa skupščina, niti se o tem nisem dolžen opredeliti. PWC je ena izmed "big four" revizijskih hiš na svetu. Verjetno imajo prave reference. Zakaj so bili izbrani oni, ne pa nekdo drug, ni vprašanje zame.

Bi bilo glede na to, da nad celotno zadevo visi dvom, da se poskuša nekoga zaščititi, smiselno, da bi zamenjali revizijsko hišo?

To je vprašanje za lastnike. Glede dvoma pa: ali imamo kakšne dokaze? Je kdo kdaj sproduciral kakšen dokaz?

Gre po vašem mnenju v zgodbi v zvezi z ankaransko občino predvsem za to, kako se bo razdelil luški denar, ali za to, da želijo prebivalci vplivati na gospodarjenje s prostorom?

Rekel sem, da zgodbe z Ankaranom ne bom komentiral, dokler se ne zaključi. To pa zato, ker se moje izjave vedno jemljejo izven konteksta. Kot predsednik uprave se moram gospodarno vesti in opozarjati na probleme. Moje zaposlene in lastnike moram opozarjati o potencialnih nevarnostih. Izjava, ki sem jo takrat dal, je bila strogo v tem kontekstu: kaj se z Luko Koper lahko zgodi, če se zgodi nekaj drugega. V tem konkretnem primeru me ne zanima, ali se nekdo bori za evre, ki jih Luka Koper daje skozi koncesnino, ali se bori za karkoli drugega.

Ste podpisali peticijo pobude Tujega nočemo, svojega ne damo?

Ne.