Pahor pričakuje trnovo pot do vnosa zlatega pravila v ustavo

Vlada je imenovala tudi delovno skupino za pripravo predloga za vnos omejitve javnega dolga v ustavo. Vodja delovne skupine za utemeljitev predloga ustavnih sprememb za vnos t.i. zlatega pravila v ustavo bo minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, njegov namestnik bo minister za pravosodje Aleš Zalar. Ta bo vodil tudi delo skupine pravnih strokovnjakov glede pravnih dilem, ki se odpirajo pri tem vprašanju. Člani delovne skupine bodo še finančni minister Franc Križanič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žeks, generalna sekretarja vlade Helena Kamnar in direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar.

Pahor je zadovoljen, da je DZ ustanovil ustavno komisijo Pahor je zadovoljen, da je DZ ustanovil ustavno komisijo, ki je potrebna za začetek postopka o uresničitvi torkovega dogovora vrha parlamentarnih strank, da bodo v DZ vložile predlog ustavne spremembe, s katero bi v ustavi določili najvišjo dovoljeno višino javnega dolga. Prepričan je, da bo tudi predsednik DZ Gregor Virant, ki bo komisijo vodil, predlagal svojo delovno skupino strokovnjakov za čim boljšo pripravo ustavnih sprememb.

Pahor pričakuje, da bo pot do spremembe ustave še trnova Premier ocenjuje, da je v pogajanjih o vsebini zlatega pravila pričakovati še mnogo različnih stališč in dilem, o čemer pričajo tudi podobni postopki v nekaterih drugih članicah območja evra. Vseeno pa se je treba po Pahorjevih besedah zavedati, da med voditelji območja evra obstaja strinjanje, da mora biti obveznost izravnanega proračuna oziroma omejitve dolga tako stroga, da vlade, če je ne spoštujejo, padejo. Za to je najbolj primerna sprememba ustave. Pahor tako meni, da kljub načelnemu dogovoru predsednikov parlamentarnih strank postopek ne bo šel gladko. To, da je politika dosegla soglasje, je po njegovem prepričanju izjemnega pomena, a s tem je politika šele začela pot, ki bo trnova.

"Proračuni članic evrskega območja morajo biti uravnoteženi ali v presežku" Ker pa pričakuje, da bo v fiskalnem paktu, ki sedaj nosi ime pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju gospodarske in denarne unije, pisalo, da mora iti novo fiskalno ali zlato pravilo v ustavo. To pravilo sicer določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". V tej luči je po njegovi oceni prav, da Slovenija pri tem ne zaostaja.

Pahor pričakuje, da bo od DZ dobil mandat za pogajanja Vlada je sicer po besedah ministra za finance Franca Križaniča v okviru svojih pristojnosti pooblastila Pahorja za pogajanja o tej novi medvladni pogodbi, ki naj bi postavila temelje dolgoročne fiskalne in gospodarske stabilnosti v območju skupne valute in celotni uniji. Pahor pričakuje, da bo od DZ dobil mandat za polna pogajanja na vrhu, poslancem pa bo z ministri tudi podrobno pojasnil vsebino medvladne pogodbe.

Križanič: Nova pogodba bo omogočila učinkovito gospodarsko upravljanje Po Križaničevih besedah naj bi nova pogodba omogočila učinkovito gospodarsko upravljanje v evrskem območju in postavila neizogiben pogoj za koordinirano zadolževanje članic območja skupne valute. Pogodba naj bi pomagala k razrešitvi trenutne krize v območju evra in pripomogla k povratku rasti.

Kot pravi minister, je to pravilo za različne države različno ocenjeno, poleg dejanskega strukturnega primanjkljaja pa se upošteva pa tudi implicitni dolg posamezne države. Ta je v veliki meri povezan s pričakovanimi stroški staranja prebivalstva in se je pogosto omenjal v razpravi o pokojninski reforme. Predvideva se petletno obdobje za prilagoditev na novo fiskalno pravilo ter korekcijski mehanizem v primeru njegove kršitve. Slovenija ima sicer po Križaničevih besedah nekatere ugovore glede metode izračuna strukturnega primanjkljaj, še posebej glede teže implicitnega dolga in dolžine obdobja za izračun primanjkljaja.

ZSSS proti umestitvi zlatega pravila o zadolževanju v ustavo Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je proti umestitvi t. i. zlatega pravila, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine, v ustavo. Menijo namreč, da se želi s tem omejiti pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, saj se večina pravic veže na javna sredstva.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, poleg tega, da so se parlamentarne stranke soglasno dogovorile za tovrstno spremembo ustave, ni mogoče spregledati sporočila predsednika vlade, da je treba ustavo spremeniti "tudi zato, da bi omejili voljo ljudi, da bi na referendumih odločali o zadevah, ki lahko vplivajo na državni proračun". Sprejetje ustavnega pravila bi namreč dalo ustavnemu sodišču podlago, da bi takšne referendume označilo kot protiustavne, pravi Semolič.

Referendum ni mogoč le prek poslancev Politiki so tudi skrbno izbrali čas za takšno odločitev - ko ni opozicije in stranke upajo, da bodo postale del vladne garniture, meni Semolič in opozarja, da referendum o predlaganih spremembah ustave ni mogoč prek zbiranja 40.000 podpisov državljanov, ampak le prek poslancev.

Zlato pravilo bi omejilo pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, ker se večina pravic veže na javna sredstva - socialne pravice, pravice iz zdravstva in pokojninskega sistema in drugo. "Očitno se politiki bojijo ljudi," ocenjuje Semolič in dodaja, da bi ljudem pripadla le pravica, da gredo vsake štiri leta na volitve, tu pa bi se demokracija končala.

V ustavo tudi odstotek brezposelnih ali prag revščine Semolič se sprašuje, zakaj pa se v ustavo ne zapiše, da brezposelnost ne sme porasti prek pet odstotkov ali da ljudje ne smejo pasti pod prag revščine.

V ZSSS menijo, da je mnogo bolj kot javni dolg usodna nelikvidnost in prezadolženost podjetij, prezadolženost bank in premajhno povpraševanje. Vse politike in socialne partnerje bi moralo po mnenju ZSSS združiti vprašanje, kaj storiti, da bi prišlo do novega investicijskega ciklusa in gospodarske rasti, ki dalo nova delovna mesta.

Poslabšal bi se položaj javnih uslužbencev Po mnenju ZSSS bi se z zlatim pravilom v ustavi tudi drastično poslabšal položaj javnih uslužbencev, saj da bi se lahko kadarkoli posegalo v njihov položaj, vsako nasprotovanje pa bi se lahko štelo za protiustavno početje.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je opozoril, da še vedno niso dobili podatkov o učinku 90 varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v letu 2008 in kasneje. Vlado so večkrat opozarjali na rezerve pri poteh v tujino, podjemnih in avtorskih pogodbah ter študentskem delu, izdatkih za blago in storitve, na nepreglednost postavk, kot so operativni stroški in povečan obseg dela.

Imamo še rezerve Rezerve so mnenju strokovne sodelavke ZSSS Andreje Poje na področju sive ekonomije, javnih naročil, vprašljiva je po njenem mnenju tudi finančna pomoč drugih državam, ker "vsi vemo, da tega denarja ne bomo več videli".

Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič je opozoril na novelo zakona o javnih financah, ki je del paketa šestih zakonov, ki jih je vlada prejšnji teden poslala v DZ, in sicer da omogoča izjeme od pravila o zadolževanju, ki bi bil po predlogu postavljen pri 48 odstotkih BDP. Tako bi se lahko proračun zadolžil za odplačilo glavnic državnega proračuna, ki bi zapadle v plačilo v prihodnjih dveh proračunskih letih, država bi se lahko tudi zadolžila za posojila kreditnim institucijam in zagotavljala poroštva do treh milijard evrov za zadolžitev kreditnih institucij.

Šoltes: V ustavi zapisana omejitev zadolževanja bo vplivala na investicije Glede na načrtovano v ustavi zapisano omejitev zadolževanja države je pričakovati, da tudi nova vlada ne bo imela velikega posluha za nove oblike zadolževanja, te omejitve pa bodo imele posledice tako na državni kot na občinski ravni zlasti glede spodbujanja novih investicij, pa je poudaril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.

Kot je pojasnil, če "samo varčuješ, ne da omogočaš porabo, potem seveda ni investicij in potem povečuješ tveganja za slabitev gospodarstva, posledično za stečaje in za večje izdatke na podlagi transferjev"."Gre za nek začaran krog, ki se ga seveda ne da rešiti samo s fiskalnim pravilom, ampak predvsem z vsebino, s strategijo, kako se izviti iz teh kriznih zagat," je nadaljeval Šoltes.

Virant za ustavno omejitev javne porabe Predsednik DZ Gregor Virant pa je mnenja, da bi moralo omejitev javne porabe vnesti v ustavo, kar bi bila dolgoročna rešitev, dobra za prihodnje generacije. Virant se za vnos omejitve javne porabe zavzema zaradi praktičnosti te rešitve. Omogočala bi namreč, da država v letih gospodarske konjunkture znižuje dolg, v letih nizke rasti ali celo upada bruto domačega proizvoda (BDP) pa bi se država lahko zadolževala. Po njegovem mnenju bi morala biti ustavno določena zgornja meja javne porabe pri 45 odstotkih BDP, zgornja meja javnega dolga pa je tako ali tako zapisana v paktu o stabilnosti in rasti in je pri 60 odstotkih BDP.

Virantovo mnenje je podobno tistemu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). V zbornici opozarjajo, da za znižanje javnega dolga ne zadošča le njegova omejitev, ampak je treba nujno ob tem določiti še zgornjo mejo dopustne javne porabe. GZS predlaga mejo pri 42 odstotkih BDP.