Korak v drugo smer

S prihodom hrvaškega strokovnjaka na slovensko klop pred slabim letom dni je v slovenskem ženskem rokometu zavel nov veter.

Dobro znano je, da slovenska stroka ni ravno enotna, še več, ogromno je 'predalčkanja' in vlečenja 'vrvi' na svojo stran. Tako pač je, interesov je ogromno, zamer še več, zato se je poteza z Rimanićem kot selektorjem za sedaj pokazala za upravičeno in dobro. Čeprav so s pomlajevanjem začeli že drugi, je hrvaški trener s kopico izkušnjami v tujini znal tovrstno filozofijo nadaljevati. Slovenija ima ta čas res mlado ekipo, ki pa ji poseben čar dodajata dve izkušeni dami, ki nikakor še nista za odpis. Njuna vrednost, tako karakterna kot rokometna, je prevelika. Spoštovanje je tisto, kar zahteva selektor, a ne ločevanja na mlade in stare, izkušene in neizkušene. Dekleta so v reprezentanci dejansko enaka. Za nobeno pa mesto ni samoumevno – brez truda in pravega odnosa do slovenskega dresa in soigralk bo Rimanić "grešnici" kaj hitro pokazal vrata.

Napredek je viden, a pot je še dolga

Tudi napredek je v zadnjem času očiten. Pri nekaterih bolj, drugih manj. Tudi tistih, ki so nekdaj že bile odpisane. Temelji so postavljeni, delo se je dejansko šele začelo. Z uvrstitvijo na prvenstvo stare celine se bodo ambicije Rokometne zveze Slovenije, pa tudi javnosti, bržkone tudi igralk, povečale. Bistvo je, da je Slovenija znova na prvenstvu. Brez le-tega ženski rokomet (z izjemo Krima) v Sloveniji ne privlači domala nikogar. Zanimanje javnosti je majhno, nikakor sorazmerno z moškim delom. Pa vendarle gre za dve tako podobni entiteti, a hkrati tako različni.

Mnogo se jih bo postavilo v vrsto

Različni, ja. V moški reprezentanci je vse skupaj že naoljen stroj, v ženski manjka veliko. Razen dobre ekipe in dela strokovnega vodstva ter igralk si bržkone zaslužijo še kaj. Čemu se je ustavilo na zadnji seji predsedstva RZS pri dnevnicah in nagradah ekipi? Ko so odločali o moških, je vse skupaj zlahka dobilo odobritev. Zakaj? Dejstvo je, da ima moška reprezentanca na čelu tudi nekoga, na katerega se lahko obrne, ima kanal med krovno organizacijo in njo. Tega dekleta nimajo, v vodo je padlo dogovarjanje z nekdanjima rokometašicama Tanjo Polajnar in Branko Mijatovič, direktorice ali direktorja za ženske še vedno ni. Zagotovo se jih bo po uspehu z uvrstitvijo na evropsko prvenstvo kar nekaj postavilo v vrsto za kakršnokoli nalogo pri ženski izbrani vrsti. Zagotovo potrebuje ženska ekipa uradnega vodjo, nekoga z izkušnjami, poznanstvi in 'kravati'.

Prvi cilj ženske reprezentance je uresničen, potrebno bo graditi naprej, tudi v navezi s slovenskimi klubi, ki so že pokazali posluh, a za stopničko več in napredek, je potrebno boljše povezovanje, več akcij in tekem. Jasno je postalo, da Krim ni več glavna valilnica za slovensko reprezentanco – veliko pove podatek, da so reprezentantke iz vrst slednjega na zadnjih dveh kvalifikacijskih obračunov mrežo nasprotnic zatresle zgolj 14-krat (od tega odhajajoča Ana Gros 11-krat) od skupno 54 golov Slovenije. Z današnjim dnem pa so misli že usmerjenje na Dansko in Norveško, ki bosta decembra gostili Euro 2010.