Rompuy: EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti

V nagovoru v Državnem Zboru (DZ) je Herman Van Rompuy dejal, da je spodbujanje gospodarske rasti zelo pomembno tudi za Slovenijo, ki se sooča z recesijo, a lahkih rešitev ni. Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev, je dejal. Spodbujanje rasti na račun povečanja primanjkljaja ni rešitev, je dejal.

Spomnil, da so se v minulih dveh letih in pol osredotočili na reševanje javnofinančne krize Van Rompuy je spomnil, da so se evropski voditelji v minulih dveh letih in pol osredotočili na reševanje javnofinančne krize. "Obnovitev zaupanja v prihodnost območja evra je nujen pogoj za to, da se vrnemo k rasti in zaposlovanju," je opozoril Belgijec in dodal: "To je naš končni cilj. Cilji glede primanjkljaja in dolga so vmesni cilji, ne cilj sam zase".

Pri tem je spomnil na podpis pogodbe o fiskalnem paktu in pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). EU tako deluje na dveh frontah - krepi odgovornost držav in solidarnost. Pohvalil je Slovenijo, ker je kot ena redkih članic že ratificirala obe pogodbi, in izrazil upanje, da bo v svojo zakonodajo uspešno vnesla tudi fiskalno pravilo.

EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest Predsednik Evropskega sveta je zagotovil, da EU razmišlja tudi o ukrepih za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, a reforme ne bodo delovale čez noč. "Reforme bodo s časom prinesle spremembe in nova delovna mesta," je dejal. Priznal je, da so lahko včasih tudi boleče, zato je pomembno, da jih spremlja pravičnost.

Ob tem se je dotaknil tudi Grčije in tamkajšnje voditelje pozval, naj prevlada razum. "Želimo, da Grčija ostane v območju evra in spoštuje svoje obveznosti," je dejal.

"Evropski projekt se je porodil iz zamisli, da ne smemo biti ujetniki zgodovine" Van Rompuy je spomnil, da segajo začetki evropskega projekta, ki je združil staro celino ter prinesel mir in blaginjo, v leto 1950, ko so se zbrali voditelji šestih zahodnoevropskih držav. "Vsaka je imela drugačno kulturo, drugačno vizijo politike, govorili so različne jezike. Pa vendar je bila ključna stvar skupna vsem. Evropski projekt se je porodil iz zamisli, da ne smemo biti ujetniki zgodovine, da lahko to prerastemo in skupaj gradimo mir in prihodnost," je dejal.

Krvava bojišča smo zamenjali za pogajalske sobane v Bruslju" "Krvava bojišča smo zamenjali za pogajalske sobane v Bruslju. Dolgoletno rivalstvo smo zamenjali z voljo do sobivanja," je dejal predsednik Evropskega sveta. Tudi Slovenija si je vedno zastavljala ambiciozne cilje - kot prva država nekdanje Jugoslavije je vstopila v EU, kot prva med članicami, ki so se EU pridružile leta 2004, je prevzela evro in predsedovala uniji, je dejal Van Rompuy in slikovito dodal, da je tudi slovenska himna najbolj evropska.

Van Rompuy se je srečal s številnimi slovenskimi politiki Van Rompuy, ki je že petič v svojem mandatu obiskal Slovenijo, se je sicer dopoldne sešel tudi predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom ter nekdanjim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, s katerima je med drugim izmenjal poglede na trenutne finančne in gospodarske razmere v državi.

Virant je v pogovoru izpostavil prizadevanja za konsolidiranje javnih financ kot nujen ukrep za rešitev trenutnega gospodarskega položaja Slovenije. Povedal je tudi, da je Slovenija v skladu s konsolidacijskimi ukrepi že začela proces vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki pa zaenkrat še nima zadostne podpore. Omenil je tudi, da se parlamentarne stranke dogovarjajo o možnosti spremembe ustave glede zakonodajnega referenduma, so sporočili iz DZ.

Rompuy: Obvezni kvorum pri referendumu "smiselna in racionalna poteza" Van Rompuy je podprl prizadevanje za spremembo referendumskih določil ter dejal, da sta uvedba obveznega kvoruma ter prepoved referenduma o zakonih s fiskalnega področja smiselna in racionalna poteza.

Pahor pa je po srečanju z Van Rompuyem za medije dejal, da je pogovor potrdil njegovo presojo, da samo varčevanje ni dovolj za oživitev gospodarstva, ostaja pa ključen pogoj za to, da pridemo do zdravih temeljev za investicije v gospodarsko rast. "Varčevanje je pogoj za gospodarsko rast," je poudaril. Kot je dodal, projekta nista izključujoča, temveč morata teči hkrati, fiskalno pravilo pa naj bi vlade in parlament prisililo, da se ne zadolžujejo preko mere, kar se je dogajalo v preteklosti

Ob zaključku obiska je imel Belgijec na Brdu pri Kranju še srečanje s predsednikom republike Danilom Türkom, s katerim sta poudarila pomen strukturnih reform in ukrepov dolgoročnega značaja, pomembnih za krepitev trajnostne rasti in razvoja v evrskem območju. Kratkoročni ukrepi so nujni, vendar ne zadoščajo. Potrebne so strukturne reforme in dolgoročno spodbujanje rasti, sta se, kot so sporočili iz urada predsednika republike, strinjala sogovornika. Türk je posebej izpostavil vprašanje kohezijskih sredstev, katerih pomen se v teh časih ne bi smel zmanjševati.

Slovenija dobro pozna tudi Zahodni Balkan, je sicer tekom dneva še dejal Belgijec in dodal, da tudi to območje vleče v Evropo. Izrazil je upanje, da bodo vse države članice EU pravočasno ratificirale pristopno pogodbo Hrvaške in da se bo ta država sedemindvajseterici pridružila 1. julija 2013.

Do takrat bodo na Hrvaškem podrobno spremljali zadeve, ki jih je pred pristopom še treba obravnavati. "Upam in pričakujem, da bodo tudi dvostranska vprašanja rešena v duhu dobrega sosedskega sodelovanja," je dejal.

"Upam, da bodo novi voditelji v Srbiji nadaljevali evropsko pot" Van Rompuy je prepričan, da morajo države na območju Zahodnega Balkana nadaljevati s političnimi in gospodarskimi reformami, da bodo lahko uresničile evropsko perspektivo. EU je pri tem pripravljena nuditi podporo, a končno odločitev o tem morajo sprejeti države in ljudje. Pri tem se je dotaknil političnih sprememb v Srbiji. "Upam, da bodo novi voditelji v Srbiji nadaljevali evropsko pot," je dejal.

Van Rompuy naj bi zavrnil srečanje z Jankovićem Visoki evropski predstavnik je zavrnil srečanje z vodjo opozicije Zoranom Jankovićem, poroča pozareport.si. Razlog za to naj bi bile njegove sporne povezave z ljudmi, ki so vpleteni v trgovanje z drogo, trgovino s prepovedanimi poživili in spornimi nepremičninskimi posli: Draganom Tošićem, Darkom Šarićem, Mihaelom Karnerjem in Brunom Filipčičem. To naj ne bi bila prva zavrnitev srečanja z Jankovičem visokih tujih državnikov. Pred tem naj bi ga zavrnila že evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström in turški predsednik vlade Recep Tayyip Erdogan.

Zgornje navedbe pa so zanikali v Pozitivni Sloveniji, in sicer so zapisali, da ljubljanski župan Zoran Janković z obiskom in njegovim programom ni bil seznanjen ne kot predsednik stranke ne kot župan Ljubljane.