ZDA in proračunski teater

S sprejetjem kompromisnega predloga so tako preprečili zamrznitev dela zvezne vlade. Kompromis pomeni zgodovinsko zmanjšanje porabe za 37,8 milijarde dolarjev in zdi se, da so čajankarji dosegli pomembno zmago. Ali so res?

Predvsem so še enkrat pokazali, kdo bi moral po njihovem mnenju nositi glavno breme krize: najbolj jih je motila Planned Parenthood, organizacija, ki pomaga socialno prikrajšanim pri odkrivanju raka, testiranju in zdravljenju spolno prenosljivih bolezni, kontracepciji, poleg tega pa – in to je očitno glavna poanta – tri odstotke sredstev namenja tudi za financiranje splavov. Ob tem jih seveda sploh ne motijo izdatki za vojsko. Že dolgo se tudi ve, da je treba najbogatejše davčno razbremeniti, saj so zelo obremenjeni s financiranjem njihovih volilnih kampanj.

Toda po drugi strani kar nekaj znamenj kaže, da se je morda začel čajankarski zaton. Nihče ni mogel prezreti, da je televizijska hiša Fox News v teh dneh odpustila Glenna Becka. Gre za človeka, ki je znal najučinkoviteje artikulirati skrite misli in želje čajankarjev ter s svojimi vulgarnimi domisicami in najnizkotnejšim humorjem (no, morda niti ni šlo za humor!?) že nekaj let žali dober okus vsakega spodobnega Američana. Zdaj so se ga očitno naveličali celo pri Fox News, kar pove marsikaj o trenutnem stanju duha v ZDA.

Konec prejšnjega meseca so pri CNN opravili raziskavo javnega mnenja in ugotovili, da ima o čajankarjih negativno mnenje kar 47 odstotkov vprašanih – samo za primerjavo: lanskega januarja je bilo takih le 26 odstotkov. Še večji tektonski premiki bi se lahko skrivali za podatki, ki jih je objavila agencija GlobeScan: ko so leta 2002 začeli raziskovati javno mnenje, je 80 odstotkov Američanov v ekonomiji svobodnega trga videlo najboljši gospodarski sistem; danes je takih le še 59 odstotkov. Doug Miller, direktor agencije, je bil nad rezultati osupel: "Amerika je res zadnja država, od katere bi pričakoval tako oster padec zaupanja v svobodni podjetniški sistem. To ni dobra novica za poslovanje."

Ali to pomeni, da se uničevalni pohod neoliberalizma počasi končuje? Na žalost to ni preveč verjetno. No, ampak kakorkoli že, vsake igre mora biti enkrat pač konec.

Igra tukaj ni mišljena metaforično. Ko je avstrijski ekonomist in filozof Friedrich Hayek postavljal intelektualno podlago svobodnega trga, je izhajal iz kritike planskega gospodarstva. Planiranje je nekaj slabega! Vsak ekonomski načrt ima pred sabo nek konkretni cilj (gospodarska rast, investicije, redistribucija bogastva in tako dalje), pri zasledovanju katerega igrajo glavno vlogo državni funkcionarji, ki usmerjajo ves ekonomski proces, kar pomeni, da si lastijo vednost. Ali drugače: univerzalni subjekt vedenja je Država, v razmerju do katere je ekonomija v podrejeni vlogi.

Svobodna ekonomija, nasprotno, se opira zgolj na vladavino zakona. Z zakoni so formulirana splošna pravila, pri katerih je najpomembneje to, da ostanejo strogo formalna. To pomeni, da so kot taka vsebinsko prazna oziroma da se z njimi ne zasledujejo nobeni konkretni cilji. Vloga države ni več v tem, da bi skrbela za investicije, redistribucijo bogastva in nasploh za blagostanje državljanov – za vse to bo poskrbel trg sam oziroma svobodni igralci na njem. Država ni več tista, ki ve, pravzaprav je edini, ki ima neko vedenje, Trg. Državljani se tako spremenijo v svobodne podjetnike, ekonomija pa postane igra, ki nima zunaj sebe nobenih ciljev in si začne na koncu celo postavljati lastna pravila. To zelo dobro vedo fantje z Wall Streeta. Konec koncev ob takšnih zaslužkih denar preprosto ne more več predstavljati neke resne motivacije – edina motivacija je igra sama.

Hayek je s svojimi idejami očaral tako Thatcherjevo kot tudi Reagana. No, kaj mu v resnici pomeni svoboda, je pokazal s svojim sodelovanjem z Augustom Pinochetom. "Filozof svobode" se je brez težav rokoval z diktatorjevimi krvavimi rokami.

Hayekova igra je potem postala nekaj časa priljubljena po vsem svetu. Ampak v tem trenutku je očitno razen Kitajcev v resnici ne mara nihče več. Kot kaže, bodo morali v zadnjem dejanju "svobodni igralci" to tudi dovolj odločno pokazati.