V galeriji Ganes Pratt Požlepove slike "Dead man can't dance"

Razstavljena Požlepova dela predstavljajo bitke z življenjem. Ne gre jih izenačevati s smrtnim bojem. Tudi če na njegovi sliki kdo umre, je smrt kljub brutalnosti tragikomična, je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Petja Grafenauer.

Slikar razstavlja skice, načrte in risbe

Štirje portreti, ki to pravzaprav niso, po obliki spominjajo na pretekle čase. Ranjeni brezglavi angel je že zdavnaj padel z Božjega prestola, znanec s televizijskih zaslonov bo s pomočjo medijev postal nesmrten, odlični učenec je tisti z brzostrelko v roki, zvezda pa svojo potetovirano navzočnost skriva za grozljivo masko Miki miške. Resnična groza nas ne čaka v smrti, pač pa sta grozljiva vsakdanje življenje in nemoč zmage v sodobnosti. Smrt je le nepomemben konec, ki nastopi, ko zmanjka moči za boj, motive na Požlepovih slikah komentira Grafenaurjeva.

Slikar razstavlja tudi skice, načrte in risbe, ki so nastale, ko je bilo delo že dokončano. V njih nadgrajuje posamezne elemente, ki jih je uporabil v sliki. Del cikla so tudi risbe, v katerih Požlep uporablja tiskano folijo in raziskuje prosojnost podob. Te poleg vpogleda v nastanek tokratnega cikla kažejo tudi na nove možnosti umetniškega raziskovanja.