Na Prešernovi proslavi o ljubezni, ki je manjka

Tržaški režiser Marko Sosič je kulturni program z naslovom Stopaš, je slika v srcu... osredinil na moderno slovensko ljubezensko poezijo. Odločitev, da kulturni program usmerja prav ljubezenska poezija slovenskih pesnic in pesnikov, kot so Boris A. Novak, Lucija Stupica, Ciril Zlobec, Mila Kačič, Jurij Hudolin in Josip Osti, Miklavž Komelj in drugi, je Sosič utemeljil z ugotovitvijo, da ljubezen nima dovolj prostora v današnjem času.

Ljubezenska poezija v interpretaciji igralcev in pevcev

Glavnino ljubezenske poezije sta interpretirala dramska igralca Nina Ivanišin in Igor Samobor, pesem Sej vame seme Mile Kačič je zapela Severa Gjurin, Trubadurjevo pesem Gregorja Strniše pa Marko Vuksanovič. Eden od vrhuncev proslave je bila interpretacija pesmi Milana Jesiha Tistega večera, ki jo je izvedla mezzosopranistka Marjana Lipovšek.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny

Skozi ples so o ljubezenskih razmerjih na proslavi spregovorili tudi moderni plesalci v koreografiji Rosane Hribar. Kar verjetno ni bilo naključje, saj je nagrado Prešernovega sklada prejela plesalka Maja Delak, veliko Prešernovo nagrado pa Mateja Rebolj.

Skrušny: Proslava namenjena lepoti, ljubezni, poeziji

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je povedal, da je proslava, obredje, kot jo je poimenoval, namenjena lepoti, ljubezni in poeziji, saj da "nas k temu zavezuje Prešernova dediščina". Skrušny je dejal, da večer pripada "osmerici odličnikov", ki so "raison d'etre" dela odbora Prešernovega sklada, nato pa je besede prepustil predsedniku nacionalnega sveta za kulturo in režiserju Miranu Zupaniču.

Zupanič se je odzval na izjavo Slavoja Žižka

Ta je za svoj govor požel dolg aplavz. Spomnil je namreč, da se v slovenski javnosti nihče ni odzval na izjavo filozofa Slavoja Žižka, ki je dejal, da bi bilo najbolje, če bi v Cankarjev dom, polnem slovenskih umetnikov, podstavili bombo. Ali tišina pomeni, da se Slovenci s tem strinjajo? Ali sploh spoštujemo to, kar danes slavimo? Politična elita se na številne, dolgoletne probleme slovenske kulture ne odziva, jih ne rešuje, je poudaril Zupanič. Umetniki ob vsem tem ne bi smeli molčati, še manj le čakati na politike. Kajti resničen umetnik je tisti, čigar mesto je na strani svobode, je sklenil Zupanič, ki je oder nato prepustil "osmerici odličnikov".

Predsednik nacionalnega sveta za kulturo in režiser Miran Zupanič

Nagrajenci Prešernovega sklada

Poleg Delakove so nagrade Prešernovega sklada prejeli še igralka Barbara Cerar, umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj, skladatelj Aldo Kumar, igralec Peter Musevski ter gledališki in literarni ustvarjalec Andrej Rozman - Roza.

Prešernovi nagradi Mateji Rebolj in Kostji Gatniku

Prešernovo nagrado za življenjsko delo v polju likovne umetnosti je prejel Kostja Gatnik. Na področju plesne umetnosti je Prešernovo nagrado prejela Mateja Rebolj. V svojem govoru se je spomnila na dve osebnosti, ki sta ključno vplivali nanjo in tudi na razvoj slovenske kulture: plesalko in koreografinjo sodobnega plesa Ksenijo Hribar in režiserja Dragana Živadinova, ki je s predstavo Krst pod Triglavom "dal krila njeni radovednosti".

Prva nagrajenka za plesno ustvarjanje

Reboljeva je prva, ki je dobila veliko Prešernovo nagrado za področje sodobnega plesa. Ne le ples, njena edina religija je in bo ostala umetnost, je sklenila lavreatka.

Oglejte si celotno fotogalerijo