Rdeči revirji + Črn Križ

Laibach Kunst so odprli številna vprašanja

Razstavo Laibach Kunst je odprl Milan Kučan. "Laibach Kunst so odprli številna vprašanja." Prvi predsednik Slovenije je priznal, da ob začetkih delovanja njihovega sporočila ni razumel in da je to po 30 letih veliko bolj razumljivo. Dodal je še, da je skupina z rušenjem simbolov totalitarizma javnosti pomagala razkrivati sistematizacijo tedaj centralistično usmerjene oblasti. Hkrati je poudaril njihovo medijsko odzivnost doma in v svetu.

Odprtje dogodka so naznanile sirene in ritmi glasbene skupine

Rekonstrukcija dogodka 27. 9. 1980

Sedemindvajsetega septembra 1980 je istega leta v Trbovljah ustanovljena skupina Laibach v Delavskem domu Trbovlje, pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC, pripravljala svoj prvi javni nastop. Ta se končal s prepovedjo. Danes za svojo tedanjo večmedijsko akcijo oziroma dogodek pravijo, da naj bi se ta utelesil kot "alternativa tedanji slovenski kulturi". Z avantgardnim nastopom in predstavitvijo naj bi pretresli in predramili takrat še precej s socrealizmom prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje.

Trideset let po trboveljskem incidentu oziroma prepovedi se Laibach vrača v in na mesto zločina v Delavski dom. V svojem domačem mestu so pripravili delno rekonstrukcijo projekta iz osemdesetih. Poleg razstave so pripravili še delno nov večpredstavnostni in večdnevni dogodek, ki bo skozi retrospektivo obravnaval iste vsebinske in formalne parametre kot leta 1980, a tokrat s sodobnim kontekstom časa pridobiva drugačne interpretacijske pomene. Pod naslovom Rdečji revirji + Črn Križ so pripravili še tri ponovitve koncertov, delavnice, inštalacije Laibach Kunst po mestu in simpozij pod naslovom The Red District Symposium. Dogodek v Trbovljah tako združuje umetniške, sociološke, kulturne in filozofske razsežnosti skupine Laibach.

Rdeči križ in revirji

Rdeči križ

Dogodek je po eni strani zgodovinski, po drugi pa popolnoma nov in sodoben. Res je, da plakati, raztreseni po mestu, spominjajo na propagando zadušenega prodora na sceno in so sentimentalen odgovor, da se je razstava v Trbovljah končno zgodila. Po drugi strani pa lahko razstavo in dogodek beremo kot sodoben in nov. Velika platna, na katerih se slikajo podobe industrijskega okolja, večinoma v tehniki linoreza, črnobelost na platnu razbremenjuje oziroma dopolnjuje velik pravokoten rdeč križ. Laibah so tokrat Malevičev črni križ prebarvali na rdeče in ga s tem povezali z rdečimi revirji. Razstava je aktualna in je za kraje še kako pomembna. Zoran Poznič, direktor DDT, eden od zaslužnih ustvarjalcev projekta je dodal, da bodo Trbovlje novo medijsko mesto, svojo prihodnost bodo gradili tudi na tej preteklosti.

Avlo Delavskega doma Trbovlje zapolnjuje 12 platen velikih dimenzij, na koncu je relief, na katerem lahko gledalec prav tako razbere očiten motiv, stalnico: križ. Sporočilnost slik je kljub preprosti ikonografiji zapletena. Verjetno je prav to namen kolektiva, biti jasen in glasen le do neke meje, do razpotja, do križa.