V Mestni galeriji pregovori (FOTO)

"Ko nekomu pade sekira v med"

Pregovori, prevedeni v umetnost

Razstava skozi različne izrazne medije odgovarja na vprašanje; kaj se zgodi, če jeziku odvzamemo metaforičnost in ga jemljemo dobesedno. Kustosinji razstave Alenki Gregorič je v galerijskem prostoru spet uspelo zbrati dobre umetnike, ki so v svojih delih konkretno upodabljali pregovore, ki jih vsi uporabljamo vsak dan. Od slike do videa in od kipa do fotografije se interdisciplinarno zvrsti večina množično uporabljenih rekov iz našega vsakdana. Mnogi predstavljeni v vizualizaciji dodatno zaživijo in frazem postavijo v vlogo, kot si ga lahko tudi sami predstavljamo. Razstavljena dela pred gledalcem stojijo resnična, gola, neposredna in konkretna, z dialogom in direktnim odgovorom.

Pri prevajanju frazemov v likovne objekte v galeriji poudarjajo tri ravni. In sicer frazem dobesedno, na primer ta pa ima smolo, ko si v njegovih dlaneh zamišljamo smolo. Pri tej ravni so želeli avtorji spodbuditi vzvratne prevode oziroma dobesedno razumevanje izbranih izrazov. Drugo raven so poimenovali frazem vizualno. Kakšen je videti človek s smolo? Zakaj tako, ne drugače, in ali je to sploh pomembno. V tem drugem je prvi frazem poudarjen kot povod, da iz njega ustvarijo nekaj novega, vizualnega in umetniškega. Tretja raven pa je prostorska. Kako v galerijo postaviti nekoga s smolo v rokah. Tretja raven združuje obe prejšnji z galerijskim prostorom.

Oglejte si celotno fotogalerijo

"Pomesti kaj pod preprogo"

Dobesednost ni mogoča

V Mestni galeriji so sklenili, da dobesednost ni mogoča, čeprav veliko razstavljenih objektov to po svoje dokazuje in predstavlja, kako ironična je lahko. Predvsem v svoji predmetnosti. Sekira v medu ali pa imeti maslo na glavi, imeti težke noge ali pa kamen spotike in drugi so na razstavi predstavljeni neposredno. Avtorica razstave je sestavila ugledno skupino umetnikov, med njimi so Marina Abramović in Ulay, Hinko Smrekar, Kostja Gatnik, Tomaž Furlan, Miki Muster, Arjan Pregl, Slaven Tolj in drugi. Zamisel za razstavo se je porodila pred sedmimi leti, po raziskavah Društva za domače raziskave so jo zdaj uresničili. Razstava je poleg umetniške inovativnosti in izuma po svoje tudi etnološka in zgodovinska, saj poleg sodobnih umetniških del na njej lahko vidimo tudi muzejske predmete in arhivske dokumente.