Nagovoru ljubljanskega podžupana Aleša Čerina je sledila Zdravljica v interpretaciji igralca Marka Simčiča ter protestna izjava KOKS proti ukinitvi ministrstva za kulturo.

"Prešernova zapuščina niso le besede"

Čerin je uvodoma poudaril, da "Prešernova zapuščina niso le besede, prelite v verze, pač pa tudi aktualno sporočilo vsem, ki ljubimo slovensko besedo", in ki smo se, kot je citiral Prešerna: "zbratli, ker dobro v srcu mislimo". Poudaril je, da je bil največji slovenski pesnik pomemben tudi za prestolnico, saj je v svojih delih večkrat ovekovečil Ljubljano.

Prvi recitali so pomenili upor proti t.i. skupnim jugoslovanskim jedrom

Simčič je na oder povabil nekdanjega predsednika Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) Aleša Jana, ki je bil pobudnik prvega recitala leta 1986. Jan je spomnil na začetke recitala in njegove cilje, med katerimi je spomnil na promocijo igralca, takratni upor t.i. skupnim jugoslovanskim jedrom in ustvarjanje vzdušja za dvigovanje nacionalne samobitnosti. Ob tem je poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje".

"Danes kultura nima orožja"

Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi".

Janovim besedam je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Violete Tomič, Maje Sever in Vita Weissa ter druge Prešernove pesmi, ki so jih recitirali igralci. Med njimi so bili Sandi Pavlin, Jožef Ropoša, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel, Jožica Avbelj, Sergej Ferrari, Uroš Maček in Rok Kravanja. Za skupinsko slikovito interpretacijo Povodnega moža so se odločili Tina Vrbnjak, Ivan Peternelj in Blaž Šef. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.

"Prešeren se v današnji Sloveniji ne bi počutil dobro"

Praznik je na dogodke po vsej državi kljub mrazu pritegnil številne ljubitelje kulture, slovesnosti in dogodke pa so spremljali kritični toni.

Saša Pavček: Brezbrižni odnos države do kulture je letos dosegel dno

"Slovenski kulturni praznik je unikum v svetovnem merilu, a žal edini dan v letu, ko kulturi in umetnosti posvečamo pozornost. To je pravzaprav hinavsko," opozarja igralka in pesnica Saša Pavček.

Protestni shod KOKS za spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture

Več kot 200 udeležencev shoda je v znak protesta prižgalo svečke in prebralo izjavo, ki poudarja spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture za ohranitev slovenstva.