Francoska suita
Francoska suita je zgodba o Franciji in njenem prebivalstvu, ki se po nekaj več kot dvajsetih letih na svojih tleh ponovno sreča s svetovno vojno grozljivih razsežnosti.
Avtor: Irene Nemirovsky
Izdala: Založba Učila
Cena: 28, 90 eur
Pisateljica Irene Nemirovsky je bila Židinja, rojena v izjemno bogati družini, ki je v Rusiji preživela svoje razkošno otroštvo in mladost, dokler ni skupaj z družino pred oktobrsko revolucijo pobegnila v Francijo. V Parizu se je Irene odlično vživela v življenje v visoki družbi, kjer so jo sprejeli odprtih rok, spoznala in se zaljubila v svojega bodočega moža, s katerim je imela še pred začetkom druge svetovne vojne dve hčeri.
Druga svetovna vojna, vzpon nacizma in antisemitizma pa je neusmiljeno zasekal v njeno življenje in življenje njene družine, saj so bili Judje opredeljeni kot osebe z manjvrednim družbenim in pravnim položajem, odvzete so jim bile vse pravice. Julija leta 1942 Irene aretirajo in jo odpeljejo v taborišče, kjer jo mesec dni kasneje usmrtijo. Njeni zapiski, med katerimi je tudi osnutek romana, so ob pomoči njenih hčera preživeli in sčasoma tudi našli svojo pot do založnika.
Francoska suita je zgodba o Franciji in njenem prebivalstvu, ki se po nekaj več kot dvajsetih letih na svojih tleh ponovno sreča s svetovno vojno grozljivih razsežnosti. V prvem delu romana se srečujemo z vpadom Nemcev na francoska tla, begom Francozev, ki v paniki bežijo in za seboj zapuščajo svoje domove, družine, otroke in sorodnike, premoženje, ponos, dostojanstvo ... V nekaj dneh, tednih vojna spremeni značaj ljudi in razkrije svoje/ njihove pošastne lastnosti. Človek človeku postane volk.
V drugem delu se agonija nadaljuje, le da se razmere nekoliko 'umirijo'. Drugače povedano, ljudje se navadijo na vojno ali pa se vsaj navadijo živeti z njo, vsak po svoje, ne glede na svoja moralna ali domovinska prepričanja. Domačini spoznavajo nemške vojake in iščejo obliko sobivanja z okupatorjem, prava čustva pa tlijo v njihovih dušah in čakajo na trenutek, ko bodo z vso silo izbruhnila.
Tukaj se zgodba, ki bi morala obsegati pet delov, prekine. Vsi liki, s katerimi ste vzpostavili odnos, utihnejo, izginejo, umrejo, ker ni bilo nikogar, ki bi jim še naprej lahko vdihnil življenje. Samo sprašujemo se lahko, kaj bi lahko iz romana nastalo, če bi avtorica vojno preživela in knjigo dokončala. Čeprav je Francoska suita avtorici posmrtno prinesla prestižno literarno nagrado, to le rahlo omili okus nepotešene bralčeve agonije, ki jo povzroči takšna 'pripoved brez konca'. 
