SiOL-ov KNJIŽNI KLUB:
"Demšarjeva Evropa je naša in ne hollywoodska"
SiOL-ovi recenzenti so tokrat imeli pod drobnogledom delo Avgusta Demšarja, ki se mu je z romanom Evropa uspelo zavihteti med letošnjo deseterico nominirancev za nagrado kresnik.
Avtor: Avgust Demšar
Založba: Sanje, trda vezava, 256 strani
Cena: 23,95 evra
V ožji izbor za 21. kresnika so se poleg zmagovalnega, To noč sem jo videl, uvrstili romani:
- Na zlati obali,
- Pobočje sončnega griča,
- Mož, ki je jahal tigra in
- Odličen dan za atentat.
Moč zgodbe je v drugačnem pristopu
Demšarjeva Evropa je naša, ni hollywoodska. Zanimala bo predvsem bralce, ki bi z razpletom zgodbe radi malo počakali. Dogaja se tu. V Mariboru. Kjer člani Inštituta za evropske študije gostijo visoke goste z vsega sveta. Policijo v meglenem septembrskem jutru prebudi vest o truplu enega od najeminentnejših gostov, ki ga nek ribič najde na bregu Drave. In sicer skoraj natanko devet let po tem, ko je v Portu nekdo umrl na precej podoben način.
Primer pade na ramena inšpektorja Martina Vrenka, policista z urejenim domom, ženo in prijatelji. Policista, ki nima brk Patricka Garretta ali njegove volje po samotarskem tavanju po puščavah, ima pa kreativen pogled na stvari, empatičnost in precejšnje izkušnje z reševanjem najtežjih primerov.
Moč zgodbe je v drugačnem pristopu. Do čustev. In do sosledja stvari. Opisa čustev, ki človeka ženejo v življenje (in včasih tudi v precej neracionalne stvari), se Demšar loti spretno in po stranskih poteh. Prek dolgega, v celotno življenje zaokroženega lokusa , ki bi ga sam po sebi ne razvozlal niti Vrenko. Ne prek kake romance med roko pravice na eni in svetom podzemlja na drugi strani ne prek spogledovanja med inšpektorjem in katero od organizatoric konference, na kateri je umorjeni predaval. Sosledje stvari pa je zanimivo predvsem zaradi tega, ker ne raste predvidljivo, po Gaussovi krivulji. Pred inšpektorja spoznanje ne pade samo po sebi, hkrati pa tudi ne zaradi kakšnega genialno nadnaravnega čuta. Kot pri večini stvari v normalnem življenju gre za spontan preplet opazovanja, intuicije in povsem navadne sreče.
Evropa bo zaradi bogatega jezika in nepredvidljivosti zgodbe odlično čtivo za tiste, ki si bodo na morje želeli vzeti zahtevnejšo, a lahko čitljivo literaturo.
Črt Poglajen
Ob poglobljenem branju avtor že pred razkritjem postreže z morilcem/krivcem
V tokratnem primeru inšpektorja Martina Vrenka smo priča dvakratnemu umoru. Osrednje dogajanje je postavljeno v Maribor, kjer policisti v kratkem časovnem obdobju najdejo dve moški trupli z zelo podobnimi posmrtnimi poškodbami. Primer po večmesečnem tavanju v temi le reši inšpektor Vrenk. Ključ do rešitve skrivnosti pa se skriva v Mrtvaškem plesu.
Do zdaj sem prebrala že Olje na balkonu in Retrospektiva in način pisanja Avgusta Demšarja me je zelo pritegnil. Nepomembnim podrobnostim ne posveča dosti pozornosti, jih zgolj omeni, medtem ko pomembne malenkosti opiše zelo podrobno. Lahko bi celo trdila, da ob poglobljenem branju že pred razkritjem postreže z morilcem/krivcem.
Detektivski romani Avgusta Demšarja so prijetno poletno branje, vendar jih zaradi nekakšne vseskozi prisotne napetosti ne moreš odložiti in jih prebereš kar v enem dnevu.
Nika Skok
Obvezna knjiga za ljubitelje kriminalnih zgodb
Globalizacija, integracija, povezovanje in širjenje obzorij, a na koncu se vse niti – tudi tiste najbolj zapletene – razpletejo doma, v izhodiščni točki, ko globalno dokončno postane lokalno in obratno. Odtujenost, nezmožnost povezovanja in sledenje lastnim interesom je v nasprotju z naivnimi pričakovanji o prijateljstvu, uveljavljanju skozi učinkovitost in prizadevnost. Kot da gre v četrtem primeru Martina Vrenka, v romanu Evropa avtorja Avgusta Demšarja, za reševanje nasprotij med nastopači in spregledanimi. V dotičnem romanu spremljamo prizadevanja višjega kriminalističnega inšpektorja in njegove ekipe za rešitev skrivnostne smrti priznanega kanadskega znanstvenika, ki se udeleži konference v Mariboru.
Kot se za vsako spodobno kriminalko spodobi, tudi tu junak z vsakim novim pridobljenim dokazom še bolj hlasta v nedorečenem prostoru, kjer ni pravih odgovorov. In tako je vse do ključnega preobrata, ki ga ne moremo poimenovati naključje, temveč prej drugačna perspektiva. A da bralec pride do tega, se mora prebiti čez kar nekaj strani raznovrstnih indicev, sklepanj in predvidevanj. To ni mukotrpno delo, temveč sodelovanje v reševanju primera, kjer z vsakim novim prebranim odstavkom iščeš, čeprav na prvi pogled nemogoče, povezave s prej opisanimi okoliščinami. Tudi zato knjigo prebereš na dušek in šele zaplet v zadnji sobi te usmeri na pravo pot. A tudi takrat se napetost ne izgubi.
Avtorju je uspelo napisati zanimiv in napet kriminalni roman, četrtega v seriji, ki utegne postati imenitno izhodišče za ekranizacijo primerov inšpektorja Vrenka. Zdi se, kot da so del navdiha tudi televizijske nadaljevanke tipa Na kraju zločina, Inšpektor Morse, Umori na podeželju. Ker se zgodba odvija predvsem v Mariboru, verjetno domačini zaradi natančnih opisov ulic in vzdušja na njih še bolj plastično doživljajo reševanje primera, drugim, ki mesto poznamo bolj površno, pa je v pomoč spletni zemljevid Maribora, kot ga v svojih dogodivščinah vidijo Martin Vrenk in njegova druščina. Nedvomno knjiga za prihajajoče mesece in obvezna za ljubitelje kriminalnih zgodb. Pravzaprav za zdaj to velja za celo serijo.
Primož Leban
