PRELISTANO: Zgodbe izbrisanih prebivalcev
Presunljive zgodbe 27 izbrisanih prebivalcev z imeni ali vsaj vzdevki dvignejo posameznike iz brezosebne množice izbrisanih in problematiko izbrisa predstavijo v novi, še nepoznani luči.
Uredili: Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn
Založba: Sanje, 2011
Cena: 19,95 evra
Knjiga Zgodbe izbrisanih prebivalcev je zbirka 27 zgodb izbrisanih posameznikov, ki z imeni, tudi priimki, ali pa vsaj vzdevki, iz brezosebne množice izbrisanih stopajo med slovenske bralce in jih opozarjajo, da vseh izbrisanih ne morejo metati v isti koš. Knjiga je – ne naključno – izšla julija, le dva dni pred javno obravnavo evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji. Svoje zgodbe o pogumu, inovativnosti, strategijah preživetja in upanju so izbrisani napisali v sodelovanju s študenti Fakultete za socialno delo in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natis pa je podprl tudi Mirovni inštitut.
Knjiga prvič daje besedo izbrisanim, ki so bili do zdaj le marionete subjektivnih medijev in nacionalistične politike. Presunljive zgodbe izbrisanih prvoosebno razkrivajo življenje brez statusa in javnost nekoliko drugače osveščajo o problematiki, o kateri se dolgo ni govorilo. A dejstvo, da je 50 tisoč ljudi s stalnim prebivališčem v Sloveniji čez noč izgubilo ne samo prebivališče, ampak tudi službo, pokojnino, socialno in zdravstveno zavarovanje ter veljavne dokumente, od potnega lista in osebne izkaznice do vozniškega dovoljenja, govori samo zase.
Prvi pozitiven odgovor sem prejel leta 1999, ko so mi odobrili začasno bivanje. Koliko sem moral skakati naokoli za to! In če človek nima denarja za en osebni dokument … Od kje bi dobil 600 evrov za potni list? Ne smeš delati, ne smeš nič. Takrat se je rodila moja prva hči in me niso hoteli vpisati na rojstni list kot očeta, ker nisem imel nobenega dokumenta. Zato sem si preko Kulturnega društva Mihajlo Pupin uredil jugoslovanski potni list, da sem lahko dobil dovoljenje za začasno bivanje. Torej, po enaindvajsetih letih neprekinjenega bivanja v Sloveniji sem bil tujec, točneje Srb, ki začasno prebiva v Republiki Sloveniji.
(Magajver)
Zgodbe so bogato – za kakšnega bralca celo prebogato – opremljene s sprotnimi opombami, ki omogočajo podrobnejši vpogled v problematiko, saj razčlenjujejo posamezne dogodke, oblikujejo pravni, sociološki in kulturološki okvir izbrisa in podajajo ključne informacije o izbrisu, kot so nastajanje slovenskega državljanstva, odločbe ustavnega sodišča, zakonodajni vidiki, nastanek gibanja za pravice izbrisanih, problem kriminalizacije izbrisanih … Bralec se lahko sam odloči, ali bo prebral samo zgodbo ali pa se bo ob sprotnih opombah poglobil v problematiko izbrisa.
Kljub letom boja s slovenskimi mlini na veter so izbrisani ohranili iskrivost, pogum in inovativnost, ki s kančkom humorja in veliko žlico grenkobe spremljajo zgodbe. Posebnost je tudi jezik, ki v zgodbah ohranja nekatere narečne slovenske besede ter posamezne hrvaške, srbske in bosanske besede.
Končna sodba:
Knjiga je nadvse aktualna, saj okrog 13 tisoč oseb še vedno nima urejenega statusa, hkrati pa razkriva nove in manj znane vidike izbrisa in njegovih posledic. Služi kot nekakšen učbenik za osveščanje javnosti o problematiki izbrisanih in glasno opozarja na neenakost in izključevanje v tako opevani demokratični Evropi.
PRELISTANO: Solar
McEwan tudi tokrat ne bo razočaral bralcev, čeprav številne podrobne analize podnebne krize morda niso najlažje branje, je pa zato toliko bolj sproščujoča avtorjeva subtilna satira.
PRELISTANO: Dvignite se!
Knjižica Stephana Hessla, ki je eden od soavtorjev Splošne deklaracije človekovih pravic, je kratko, a udarno delo, ki v nekaj točkah strni, čemu se upirati v današnji družbi.
PRELISTANO: Za pest esejev
Letošnji maturant Prve gimnazije v Mariboru, Jure Aleksejev, je v knjižici objavil nekaj svojih esejev in revizijo slovenske ustave.
