Izšla prva slovenska kuharica z recepti Valentina Vodnika

Knjigo uvaja monografska predstavitev Vodnikove kuharske knjige, ki jo je pripravil etnolog Janez Bogataj, sledi pa ji odlomek faksimila ter posodobljen kritiški prepis. Za besedilo, razumljivo sodobnemu bralcu, sta poskrbela Jože Faganel in Polona Mlakar. Delu je dodan še slovar izbranih izrazov ter štirje sodobni meniji po izboru kuharskega mojstra Slavka Adamljeta.

Vodnikova priporočila so podobna današnjim nasvetom za zdravo prehrano

Vodnik je bil po Bogatajevih besedah "z eno nogo v razsvetljenstvu", kar je razvidno tudi v tej kuharski knjigi, v kateri je želel nadgraditi kuharsko znanje. Njegove spodbude včasih zvenijo podobno današnjim nasvetom za zdravo prehrano, ki jih najdemo v sodobnih revijah in časnikih.

Druga odlika kuharice je terminologija. Vodnik je hotel dokazati, da se lahko slovensko izrazoslovje enakovredno primerja z vsemi gastronomski okolji, tako s francoskim kot nemškim in angleškim. V delu je le malo izrazov, ki se Vodniku niso povsem posrečili, meni Bogataj.

Presenetljivo veliko zelenjavnih jedi

Delo nima klasične zgradbe sodobne kuharske knjige, ne začne se denimo s hladnimi jedmi, saj je bila pisana v skladu s takratno "modo" oziroma načinom pisanja, je pojasnil Bogataj. So pa v njej poglavja, kot so "župe" in postne jedi, presenetljivo veliko je zelenjavnih jedi in solat, od mesa pa prevladuje perutnina in divjačina. Omenjena je tudi zelenjava, ki zveni zelo sodobno: artičoke, brokoli, beluši.

Etnolog Janez Bogataj

Opisan je tudi recept za sladoled oziroma zmrzline

Opisani so tudi načini za ohranjanje oziroma naravno konzerviranje jedi, med jedmi pa se najde celo recept za sladoled. T.i. zmrzline, kot sladoled imenuje Vodnik, so si takrat privoščili le pripadniki višjih družbenih slojev. Mehanična izdelava se je namreč uveljavila šele v 19. stoletju, v takšni obliki kot ga poznamo danes, pa se je sladoled pojavil šele tik pred prvo svetovno vojno, je pojasnil Bogataj.

Knjiga je dosegla širok krog bralcev

Vodnikove bukve so prvič izšle leta 1799, doživele pa so dva ponatisa, kar, tako Bogataj, kaže na to, da je knjiga dosegla širok krog bralcev. Številne poznejše kuharice so se zgledovale po tej kuharici, pri kateri je Vodniku pomagalo to, da je "bil duhovnik, imel dobro kuharico ter znanje in razgledanost," je sklenil Bogataj.