NATISNI PISAVA

Elektronski bralnik vas gleda

Avtor: D. C.

Elektronski bralniki lahko zabeležijo, koliko časa ste potrebovali za branje knjige, kje ste jo nehali brati in katere odlomke ste si označili. Založniki so navdušeni, vendar kaj to pomeni za bralce?

Pin It

Čeprav številni kot glavno prednost elektronskih bralnikov vidijo v tem, da ljudje okoli vas ne morejo videti, kaj berete, je bralne navade zdaj možno spremljati precej bolj natančno kot kdajkoli prej. Lahko bi rekli, da med vašim branjem knjige elektronski bralnik bere vas.

Podatki, kot so koliko časa ste brali knjigo, kako hitro ste jo prebrali, ob kateri uri ste začeli z branjem in katero knjigo ste kupili zatem, so zdaj na voljo lastnikom bralnih aplikacij. Kar 17.784 uporabnikov Kindla je na primer v knjigi Igre lakote označilo odlomek, ki govori o tem, da se včasih stvari zgodijo ljudem, ki se z njimi niso sposobni spopasti, kar je hkrati največkrat označen odlomek med uporabniki Kindla. Glede na to, da je lani trg elektronskih knjig v Veliki Britaniji dosegel vrednost 92 milijonov funtov, so takšni podatki vedno bolj relevantni in seveda tudi uporabni za založnike.

Kot je za Guardian povedal Todd Humphrey iz podjetja Kobo, zdaj lahko založniki izvejo, katero knjigo bralci nehajo brati še pred koncem, nekaj, kar iz beleženja prodaje izvodov ne bi mogli izvedeti. Pri podjetju Kobo, enemu izmed proizvajalcev elektronskih bralnikov, so tako na podlagi podatkov ugotovili, da bralci knjig, kot so tiste iz trilogije Igre lakote ter Fifty Shades of Grey, te berejo precej hitro, hkrati pa kmalu po prebrani knjigi kupijo naslednjo iz serije. Za stvarne knjige je značilno, da jim bralci namenijo 15 do 20 minut hkrati, z branjem pa nadaljujejo kdaj drugič.

Pri podjetju Kobo so se z založniki že začeli dogovarjati o dostopu do tovrstnih podatkov, ki v preteklosti niso bili na voljo, vendar pa se ob tem poraja tudi kar nekaj pomislekov.

Bi se avtorji preveč podrejali bralcem?

Avtor otroških knjig Melvin Burgess sicer priznava, da bi ga izredno zanimalo, kako ljudje berejo njegove knjige, kdo jih bere in kdaj. Vendar se boji, da bi se s tem začel preveč odzivati na njihove želje. "Pripovedovanje zgodb ni interaktivno, avtor mora prevzeti pobudo. Čeprav bi me zanimalo, kako berejo moje knjige, ni nujno, da bi takšne podatke tudi upošteval."

Podobnega mnenja je tudi pisatelj China Mieville: "Upam, da podatki ne bi spremenili načina, kako pišem, po drugi strani pa se sprašujem, ali ne gre le za strah pred novostmi? Upoštevanje takšnih podatkov bi bila samo druga oblika tega, kar avtorji počnejo že stoletja: pišejo v skladu s pričakovanji svojega ciljnega občinstva oziroma trga." Ali z drugimi besedami: pisanje na podlagi zbranih podatkov je morda samo nov pristop k prilagajanju trgu, v želji, da bi se prebili med najbolje prodajane avtorje.

Kaj pa zasebnost bralcev? Pin It

Kaj pa zasebnost bralcev?

Mieville in Burgess po drugi strani opozarjata na zasebnost bralcev. Čeprav so zbrani podatki anonimni, se med njimi znajdejo tudi podatki o lokaciji bralca, do zdaj pa še nobeno od podjetij svojim uporabnikom ni jasno povedalo, kakšne podatke zbirajo o njih in zakaj. Na to opozarjajo tudi pri Electronic Frontier Foundation, kjer so že pripravili navodila za oblikovanje politike zasebnosti na elektronskih bralnikih.

Kot pravi Humphrey pri Kobu, želijo razumeti bralne navade, hkrati pa ne želijo prekoračiti meje zasebnosti. Založnikom zato ponujajo zgolj grobe podatke o žanrih in knjigah, medtem ko lahko bralci sami delijo svoje priljubljene odlomke iz knjig na Facebooku in Twitterju. Če uporabnik podjetju ne želi posredovati podatkov o svojih bralnih navadah, to lahko stori preprosto tako, da knjige bere, ko ni priključen na brezžično omrežje in da ne označuje priljubljenih odlomkov. Tako podjetje prejme samo podatek, da je nekdo kupil knjigo, ne pa tudi, kaj se je zgodilo zatem.

Tim Coates, ustanovitelj nove spletne prodajalne elektronskih knjig Bilbary, meni, da podatki o posameznih bralcih nikoli ne bi smeli priti do založnikov. "Kaj ljudje berejo, je del zasebnosti, do katere imajo vso pravico. To je prvo pravilo; mi ne bi nikoli nikomur posredovali podatkov o tem, kaj kdo bere, podatki, ki pa jih posredujemo založnikom, so agregirani, na primer da večina študentov neke univerze rajši uporablja to in ne ono knjigo. Že to so za založnike dragoceni podatki.

Podatki o tem, zaradi katerih odlomkov bralci prenehajo z branjem knjige, katere knjige se berejo hitro v enem zamahu in za katere potrebujejo bralci več časa, so seveda še bolj uporabni podatki, ki pa bodo morda vplivali tudi na to, katere knjige bodo v prihodnosti ugledale police spletnih trgovin. Medtem ko s tem pobudo prevzemajo bralci, je seveda vprašanje, kaj se bo zgodilo s knjigami, ki ne bodo deležne bralne mrzlice, ki jo je nedavno sprožila erotična knjiga Fifty Shades of Grey.

Preberite še:

Elektronski bralnik

V zadnjem času se je razpaslo posedovanje prav posebnih tablic, na katerih Angry Birds ne delujejo, a tehnološko ozaveščeni vanje vseeno radi strmijo. To so e-bralniki.

Foto: Matjaž Tavčar, Reuters