PRELISTANO: Hamam Balkanija
Avtor: Manca Čujež
Do zadnje podrobnosti izklesana živa pripoved, v kateri Istanbul poda roko Beogradu in velika imena Osmanskega cesarstva in sedanjosti rešujejo težko razrešljivi rebus: dvojnost identitete.
Avtor: Vladislav Bajac
Prevod: Višnja Fičor
Založba: Sanje, 2012
Cena: 12,99 evra (mehka vezava), 33,95 evra (trda vezava)
Vladislav Bajac, ki se je slovenskim bralcem pred leti predstavil z navdihujočo Knjigo o bambusu, se vrača v velikem slogu – z obrušeno romaneskno pripovedjo Hamam Balkanija, ki se je leta 2008 ovenčala z mednarodno nagrado balkanika za najboljši roman na področju Balkana ter istega leta postala najboljša in najbolje prodajana knjiga v Srbiji, kjer je doživela tudi več ponatisov.
Avtor v zgodbi romana preplete dve časovni obdobji – Osmansko cesarstvo 16. stoletja in sodobni čas –, ki ju v slovenskem izvodu razločujejo gosto nizajoča se poglavja v dveh različnih pisavah, v izvirniku pa se je srbski pisatelj celo poigral s poglavji v cirilici in latinici. Na dvojno časovno podlago Bajac umesti pomembne osebnosti posameznih obdobij, razpete med dve identiteti, in razišče, kaj se dogaja v njih in okoli njih.
"Zelo veliko sem razmišljal o zgodbi, ki si mi jo nekoč zdavnaj povedal: o nenavadni podobnosti položaja in oblike istanbulskega Zlatega roga in beograjskega Kalemegdana z okolico. Natančneje: istanbulski seraj Topkapi skupaj z obzidjem, ki ga obdaja, stoji na identičnem kraju kot beograjsko Zgornje mesto s svojim obzidjem! Tako sem prišel do ideje, ki bi lahko osmislila to podobnost, meni pa omogočila – če se strinjaš s tem in obdržiš skrivnost –, da za seboj pustim bolj osebno in pristno sled."
Sinan se je razveselil.
"Vesel sem, da si razmišljal o tem. Nekatere sledi, ki jih puščamo za seboj, morajo imeti globlji smisel oziroma resnejše sporočilo kot večina drugih. Ondan sem te s tem tudi izzval. No, da slišim."
In slišal ga je, poslušaje s široko razprtimi očmi.
"Našel sem majhen prazen kraj na Kadirgi, kjer bi lahko stala moja džamija. Ker je kraj hribovit, se boš namučil s poševnim nagibom, toda računam, da ti bo prav to v izziv. Kajti ne glede na to, koliko nam bo uspelo zravnati teren, bo še vedno ostal precej strm del, ki ga bo treba uporabiti. Toda ko boš od tam videl Marmorno morje, ne boš mogel odtrgati pogleda od njega. Čeprav zemljišče ni veliko, bi si želel, da zraven džamije zgradiš še šolo. In seveda fontano na dvorišču. Prepuščam ti vse ideje, ker vem, da me nimaš za razsipneža in samoljubnega velikaša, tako da boš v skladu s tem pokazal tako svojo kot mojo mero. Edino, kar si želim, je, da bi bili mozaiki iz ploščic modre barve – nekaj med marmorno in donavsko-savsko."
V prvi pripovedi spoznavamo posameznike, ki so pisali zgodovino Osmanskega cesarstva. Na Bajčevem piedestalu se znajdeta veliki vezir Mehmed paša Sokolović s 14-letnim vezirskim stažem, ki kot de facto vladar turškega imperija ni vladal z mečem, ampak s ščitom, in čudežni gradbenik Mimar Sinan, ki je v svojih arhitekturnih dosežkih, posejanih po vsem cesarstvu, združil srbsko in slovansko tradicijo z evropskimi smernicami in za seboj pustil prekrasno zapuščino. Ob bok jima stopajo Sokolovićev vezirski predhodnik Rustem paša Opuković, sultan Sulejman Veličastni in drugi snovalci usode Osmanskega cesarstva v 16. stoletju.
Druga pripoved je avtorjevo pisateljsko popotovanje, ki predstavi dileme sodobnega romanopisca, proces snovanja romana in pisateljeve premisleke o dvojni identiteti oziroma njegove pogovore o tej temi s sodobniki z dvema svetovoma v sebi. V zgodbo tako zakorakajo turški nobelovec Orhan Pamuk, pesnik beatniške generacije Allen Ginsberg, legendarni ameriški založnik James Laughlin, argentinska književnika Juan Octavio Prenz in Jorge Luis Borges, francoski romanopisec libanonskega porekla Amin Maalouf, glasbena legenda Leonard Cohen, poznavalec budizma Čedomil Veljačić in še vrsta drugih.
Končna sodba:
Roman, katerega polovica si zasluži naziv zgodovinski, druga polovica pa metafikcijski, se združuje v skupnem imenovalcu – raziskovanju dvojnosti identitete. Ta se skozi Bajčevo do zadnje podrobnosti izklesano živo pripoved znova izkaže za težko razrešljivi rebus, ki tokrat poveže Osmansko cesarstvo 16. stoletja in sedanjost. Premišljeno zasnovana pripovedna dvojina brž posrka v svoje slikovito kolesje, ki bralca kot v časovnem stroju dostavlja na različne časovne in osebnostne obale.
Preberite še:
Prelistano: Petelin Vladimir/Kokoška Slavica
Zabavna, simpatična in poučna slikanica, ki otroke zabava s pisanimi ilustracijami.
PRELISTANO: Cufkova podeželska pustolovščina
V poplavi že skoraj kičastih slikanic je Mančkova najnovejša prikaz stripovskega minimalizma, ki ga novodobni otroci niso več vajeni. Zgodba pa ... duhovita, a malce banalna pravljica v rimah.
PRELISTANO: Ples z zmaji
Zimo smo dočakali sredi poletja. Hladna, kruta in brez čustev mori junake ter kot nože zasaja svoje hladne kremplje v hrbet tistih, ki se borijo za oblast Sedmih kraljestev.
