Kabaretski spektakel Gardenia v Mariboru in Ljubljani

V torek, 14. februarja, ob 19:30 bo v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor vrhunski kabaretski spektakel Gardenia. Navdih zgodbe kabareta je bil španski film Yo soy así, ki govori o poslovilnem večeru barcelonskega kabareta, o zadnji predstavi transvestitov, ki utrujeni in ostareli stopijo na oder ter takoj doživijo neverjetno preobrazbo. V četrtek, 16., in v petek, 17. februarja, pa bo na ogled še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

"Gardenia govori prav o mogočni energiji in o slovesu, minljivosti, upanju, slepilu. Zadnja predstava je namreč tudi trenutek odhoda. Vse drugo so dali naši igralci. Odkrite, prečudovite zgodbe so njihov najlepši doprinos. Mi smo morali te zgodbe le zbuditi in spodbuditi. Pozneje pa sfiltrirati in strukturirati," pravi Frank Van Laecke, režiser predstave.

Igralko Vanesso Van Durme je navdihnil prodoren film Yo soy así (avtorice Sonie Herman Dolz), v katerem zaprtje transvestitskega kabareta v Barceloni odstre vpogled v zasebna življenja nenavadne skupine postaranih umetnikov. Zbrala je transseksualne in transvestitske prijatelje, da bi spodbudila zanimanje režiserjev Alaina Platela in Franka van Laeckeja ter skladatelja Stevena Prengelsa za projekt, ki bi v vsakem pogledu lahko bil označen kot edinstven.

Včasih bridko, včasih na smrt smešno

Gardenia je intimna izpoved, ki se podaja globoko v razburkana življenja devetih pozornost vzbujajočih ljudi. Sedem starejših posameznikov, ki z navidezno lahkoto v območju somraka krmarijo med moškim in ženskim polom. V nasprotju in soglasju z "mladim moškim" in "resnično žensko". Vsak s svojim prizadevanjem. Vsak z osupljivo zgodbo. Včasih zabavno, včasih prevzemajoče ganljivo. Včasih bridko, včasih na smrt smešno. Vsak s prtljago, polno hrepenenja. Pogosto izgubljeni ali nedosegljivi. Včasih prikupni. Večinoma nenavadni. V njihovih mislih zvoki preteklosti, v njihovih očeh dvom o jutrišnjem dnevu, vendar tudi zdrava mera upanja. Devet tako izrednih posameznikov, da jih boste želeli spoznati. Jih hoteli objeti. Povezujejo jih brazgotine, zarezane globoko v dušo. Poganja jih nepredstavljiva volja do preživetja. V upanju na uspeh. S preobrazbo. Ali pa ne. Z zavestjo, da je cena neverjetno visoka.

Alain Platel je skupino les ballets C de la B ustanovil leta 1984 v belgijskem Gentu. Od tedaj si je doma in na tujem pridobila velik sloves. Razvila se je v umetniško platformo za raznotere koreografe; navdihujejo jo Alain Platel in umetniki, kot so Christine De Smedt, Koen Augustijnen in Lisi Estaras. Nekdanja člana sta tudi slovita Hans Van de Broeck in Sidi Larbi Cherkaoui. Skupina se še vedno ravna po svojem načelu omogočati umetnikom različnih disciplin in ozadij udeležbo pri razgibanem ustvarjalnem procesu. Zaradi "edinstvenega spoja umetniških videnj" se skupine les ballets C de la B ne da opredeliti tako zlahka. Vseeno je moč izluščiti nekaj podobnega hišnemu slogu (popularen, anarhičen, eklektičen, predan), njen moto pa je "ta ples je namenjen svetu in svet je namenjen vsakomur".