Knjižni sejem: Tradicionalno branje ni ogroženo

Predsednica Bralnega društva Slovenije Meta Grosman je opozorila na nekatere pomanjkljivosti elektronskega branja, medtem ko članica društva Veronika Rot-Gabrovec ne vidi razloga za vznemirjenje. Tradicionalno branje se bo obdržalo.

Elektronsko branje zahteva drugačne bralne strategije

Tradicionalna oblika branja oziroma linearno branje je tisto, ki se ga učimo v šoli, medtem ko elektronsko branje določa nadbesedilo in je nastalo v računalniku. Elektronsko branje zahteva drugačne bralne strategije, saj je, kot je pojasnila Grosmanova, nestabilno in fleksibilno. Besedilo, v katerem so ključne tudi slikovne komponente, lahko bralec dopolnjuje in krajša, pri njem ne obstaja ena in dokončna zgodba.

Ključen problem pri elektronskem branju je poenostavljanje

Bralec lahko skače po elektronskem besedilu in je zanj nenazadnje odgovoren. Toda kje tiči težava? Grosmanova je pri elektronskem branju opozorila na ključen problem, to je poenostavljanje. Bralci se namesto k črkam zatekajo k vizualnim komponentam, kar po njenem lahko ogroža tradicionalno bralno dejavnost.

Vizualna pismenost obstaja že od nekdaj

Rot-Gabrovčeva ne vidi razloga za preplah. Vizualna pismenost obstaja od nekdaj, novost je le nosilec besedila. Že slikanica predstavlja razpršeno branje podob, omeniti velja tudi konkretno poezijo, ki je obstajala že davno pred računalniki in t. i. elektronskim branjem.

V prihodnje se bodo pojavljale nove oblike branja

Linearnega branja zato po mnenju Rot-Gabrovčeve ni potrebno braniti. Tudi v prihodnje se bodo pojavljale nove oblike branja, tradicionalno pa se bo vsekakor ohranilo. Optimistično misel nenazadnje lahko podkrepi tudi pričujoči knjižni sejem.

Oglejte si pestro dogajanje v Cankarjevem domu

Oglejte si celotno fotogalerijo

Kdo se boji Facebooka in Twitterja?

Popoldanska Debatna kavarna pod naslovom Kdo se boji Facebooka in Twitterja? je bila zastavljena nekoliko bolj lahkotno. Urednica pri založbi Karantanija Tadeja Zupan Arsov je anketirala gostji glede Facebooka in prišla do že znanih ugotovitev. O teoriji dolgega repa so kasneje razpravljali založniki, ki pa niso imeli enoznačnih odgovorov.

Na Facebooku je več fiktivnih likov

Povod za knjigo o Facebooku je bila knjiga Julija je zaljubljena pisateljice Majde Koren. Julija ima tudi svoj profil na Facebooku, na katerem je zabeležila že 1300 prijateljev. Zanimivo je, meni Korenova, da je Julijo le 10 odstotkov prijateljev na Facebooku vprašalo, kdo sploh je. Takrat jim je Korenova odgovorila in poslala povezavo na spletno stran Julije. Skratka, ne gre za potegavščino. Sicer pa Julija ni edini fiktivni lik na Facebooku, njen prijatelj je denimo tudi Dedek Mraz, ki pa je v "chatu" izkazal svoj belokranjski naglas.

Korenovi se zdita socialni omrežji Facebook in Twitter zabavno zabijanje časa, lahko pa sta tudi koristni za posredovanje informacij in navezovanje novih stikov. Znatno manj je nad Facebookom navdušena ilustratorka knjige Julija je zaljubljena, Milanka Fabjančič. Ko je zaradi objave nekaterih fotografij zanetila družinski spor, je njeno zanimanje za socialna omrežja uplahnilo. Če je bilo namreč objavljanje fotografij prepoznano kot sporno, ne ve, zakaj bi ji Facebook sploh še služil.

Pod izrazpm socialno omrežje tiči korporacija s 300 milijoni uporabniikov

Zupan Arsova je podala še nekaj podatkov, ki kažejo, da pod izrazom socialno omrežje tiči korporacija, ki gre prihodnji mesec na borzo in ima 300 milijonov uporabnikov. Za razširjanje idej je to vsekakor precejšnja baza ljudi, je sklenila urednica.

Debatna kavarna Teorija dolgega repa je temeljila na istoimenski knjigi Chrisa Andersona. Po teoriji dolgega repa je v ponudbi vse več knjižnih izdelkov, ki niso uspešnice, a skupaj vendarle prinašajo dobiček. Na eni strani je nekaj velikih uspešnic, potem pa sledi rep, sestavljen iz knjig, ki vsekakor niso zgodbe o uspehu, prodajajo se v nekaj izvodih.

Teorija dolgega repa obstaja tudi pri nas

Andrej Blatnik zaznava, da se teorija dolgega repa udejanja tudi pri nas. Polovico dobička Konzorcija sestavljajo knjige, ki so bile v enem letu prodane le v nekaj izvodih. Miha Kovač je dodal, da teorija dolgega repa odslikava stanje v sodobnih družbah. Umanjka srednji razred, denimo tisti avtorji, ki bi se lahko preživljali s svojim pisanjem. To ni dober trend, je dejal Kovač. Samo Rugelj je opozoril, da je Anderson svojo teorijo položil na matrico spletne prodaje Amazon ter je vsekakor ne gre posploševati ali poenostavljati.