Začetek knjižnega sejma: Praznik zagotovitve prihodnosti

Türk je knjižni sejem poimenoval praznik zagotovitve prihodnosti, saj kaže, da ima knjiga še vedno zelo velik pomen. Letos sejem gosti rekordno število založnikov, približno 120, ki bodo predstavili 5000 knjižnih novosti.

Türk se za knjigo v prihodnosti ne boji

Predsednik države se za knjigo v prihodnosti ne boji. Čeprav živimo v času vizualizacij, ni njen pomen nič manjši, obratno, prav besedno izražene misli postanejo večne. Türk o pomenu knjige ni želel izgubljati veliko odvečnih besed, saj so vse preskope, da bi poudarile njeno veličino, knjiga pa je navsezadnje tudi zelo osebna stvar.

Igor Lukšič

Vsakdo ima svoj najljubši citat iz knjig iz mladosti in vsakdo ima knjige, ki so ga določale, ki si jih je zapomnil ter po katerih večkrat seže. Predsednik se je spomnil na knjigo Franceta Bučarja Podjetje in družba, ki je bila za njegovo generacijo prelomnega pomena.

Lukšič: Število izdanih knjig na prebivalca je izjemno

S predhodnikom se je strinjal tudi osrednji govornik na sejmu, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Zbrane je opomnil, da je v Sloveniji število izdanih knjig na prebivalca "izjemno", vzpodbuden je tudi podatek, da narašča število knjižničnih izposoj. Čaka nas svetla prihodnost, je bil optimističen minister, ki je govor sklenil s pozivom: Berimo, kajti le znanje je pot k cilju.

Schwentnerjeva nagrada za Mikelna

Prireditev je minila v znamenju podelitve nagrad z raznolikih knjižnih področij. Dobitnik Schwentnerjeve nagrade za življenjsko delo je založnik Miloš Mikeln, ki se zaradi bolezni ni udeležil prireditve.

Mikeln je kot direktor Cankarjeve založbe je deloval 12 let, od leta 1970 do 1982, kasneje, do nedavnega, pa je načeloval Knjižni zadrugi, za katero je dal pobudo sredi prejšnjega desetletja. Pod Mikelnovim vodstvom je Cankarjeva založba postala sodobna založba s povezavami v tedaj jugoslovanskem in mednarodnem prostoru. Izdala je vrsto zelo pomembnih knjig. Omeniti velja Leksikon Cankarjeve založbe, ki je bil desetletja in je še danes standardni družinski leksikalni priročnik.

Na pobudo Mikelna je založba začela izdajati zbirko Nobelovci, ki je v prvih letnikih dosegala izjemno naklado okrog 20.000 izvodov. V njegovem času je založba opravila drugo enkratno in slovito založniško podjetje: uspešno je dokončala zbirko Sto romanov, z znamenitimi študijami ob posameznih knjigah pa je generacijam pomenila študijsko gradivo o ustvarjalcih in njihovih delih.

Skrb za izdajanje slovenskih avtorjev

Posebej je potrebno poudariti Mikelnovo skrb za izdajanje slovenskih avtorjev. Vsako leto je - kljub slabim razmeram za knjigo v tistih časih - izšlo vsaj deset del sodobne slovenske literature in tu je prvič izšlo marsikatero delo, ki ni bilo po volji takratne oblasti. Mikeln je tudi ob velikih dvomih knjigotržcev in založnikov spodbudil in uspel ustanoviti medzaložniško zbirko Žepna knjiga, v kateri je nekaj let sodelovalo deset slovenskih založb, so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Najboljši prvenec so Popularne zgode Vesne Lemaić

Nagrado za najboljši prvenec si je za knjigo z naslovom Popularne zgodbe prislužila Vesna Lemaić, nagrado za najboljšo mlado prevajalko pa Tatjana Jamnik za prevod romana Sežigalec trupel češkega pisatelja Ladislava Fuksa. Nagrado je namesto nje prevzela urednica pri založbi Modrijan Mija Longyka. Na slovesnosti so podelili tudi številne nagrade za oblikovanje in za tiskarsko tehnično izvedbo knjige.

Sejem je tudi letos brezplačen

Prireditev sta povezovala Živa Rogelj in Janko Petrovec, glasbeni del je minil v znamenju nastopov Lesenih rogistov in Jadranke Juras ob spremljavi akustičnih kitar. Uradnemu delu je sledilo druženje, jutri, ko bo sejem odprt za širšo javnost, pa gre zares. Sejem je brezplačen in bo odprt vse do nedelje.