Kostja Gatnik: Nimam preferenc, vse rad delam
Ljubljana - Kostja Gatnik, letošnji dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je posegel na različna področja, od slikarstva, grafičnega oblikovanja in ilustracije do fotografije.
Na vprašanje, katera likovna disciplina mu je najbližja, je povedal: "Nimam preferenc, vse rad delam. Se pa seveda najde kakšen dan, ko je vse težko."
Slika samo zase
Če je bil nenehno navzoč v grafični in knjižni produkciji s karikaturo, stripom, plakatom, ovitki nosilcev zvoka, knjižni opremo in ilustracijo, pa je slikarski opus pokazal le izjemoma. Na vprašanje, kje so razlogi za takšno odločitev,je dejal: "Verjetno zato, ker slikam samo zase." Sam sicer na slikarstvo znotraj svojega opusa gleda kot na "en tak majhen, dokaj miren privaten kotiček, kjer odgovarja samo sebi".
Kostja Gatnik
V prvi vrsti sijajen risar
Gatnik je, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, v prvi vrsti sijajen risar, kar mu je omogočilo izjemno učinkovito izražanje na številnih področjih. Kot je povedal, svinčnik prime v roke skoraj vsak dan. "Če nimam pri roki svinčnika, načečkam kaj s kulijem," je dodal.
Oče škrata Gala iz galerije
Kot ilustrator se je podpisal pod številne slikanice, ki jih danes pozna skorajda vsak. Tako je denimo likovno podobo dal junakom slikanice Jure Kvak kvak Saše Vegri in ustvaril škrata Gala. Ta preko slikanice, za katero je verze napisala Svetlana Makarovič, najmlajše obiskovalce spremlja na sprehodu skozi Narodno galerijo v Ljubljani. In kako se loteva knjižne ilustracije? "Berem tekst, si vrtim svoj film in narišem najbolj zanimive prizore," pravi Gatnik.
Pregledna razstava akademskega slikarja Kostje Gatnika leta 2008
Brez strahu za prihodnost ročne ilustracije
V času vedno večje uporabe računalniških orodij na področju likovne umetnosti se za prihodnost ročno izdelane ilustracije ne boji. Sam meni, da je s pojavom novih orodij likovna umetnost vedno le pridobivala.
"Nisem napravljen za timsko delo"
Čeprav ustvarja na različnih področjih, se animiranega filma ni lotil. Kot pravi, je že večkrat pomislil, da bi se preizkusil tudi na tem področju, a si je vedno takoj premislil. "Največkrat ob pogledu na kilometrske filmske špice ob najkrajših risankah. Zgleda, da nisem napravljen za timsko delo," je dodal.
Leta 2008 prvič razstavil svoje fotografije
V letu 2008 je Gatnik prvič razstavili tudi svoje fotografije, izbor iz opusa, ki je bil do tedaj javnosti nepoznan. Na vprašanje, od kod odločitev za korak, je povedal: "Dolgo sem bil zadovoljen s tem, da je bila slika zabeležena na filmu ali na kartici. Ne maram dela v temnici. Ko je s pomočjo novih tehnologij postal prenos na papir enostavnejši, sem se lažje odločil za razstavo." Sicer pa na sprožilec pritisne "vedno, ko zagleda dovolj zanimiv motiv", je dodal.
Kostja Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani. Slikarstvo je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je opravil tudi slikarsko specialko pri profesorjih Maksimu Sedeju in Zoranu Didku. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 2008 nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Pekarna Mišmaš Svetlane Makarovič.
Istega leta so mu v ljubljanski Narodni galeriji pripravili veliko retrospektivno razstavo. Zajela je okoli 500 del, od del na platnu in originalnih ilustracij do plakatov, knjig, stripov, printov, logotipov, ovitkov plošč in koledarjev. Kustos Narodne galerije Andrej Smrekar je Gatnika tedaj označil kot legendo generacije, ki je v 20. stoletju najodločneje zavzela svoje mesto v zgodovini likovne umetnosti na Slovenskem.
Ob razstavi je Narodna galerija poskrbela še za izid monografije Kostja Gatnik: Kaj sem videl 1968-2008. Besedila v knjigo je prispevalo 25 avtorjev, priznanih slovenskih likovnih teoretikov, umetnikov in Gatnikovih prijateljev.
Foto: STA
