Prešernova nagrajenka Mateja Rebolj: Raziskovalni duh vedno znova prestopa meje

Mateja Rebolj (1950) je leta 1970 končala baletno šolo v Ljubljani. Med letoma 1972 in 1973 je nadaljevala študij na Šoli za balet in sodobni ples M. Rambert v Londonu. V ljubljanskem baletu je bila solistka med letoma 1971 in 1996. V tem času je ustvarila številne nosilne vloge, med njimi Giselle iz istoimenskega baleta in Odette iz Labodjega jezera.

Nastopila z večino vodilnih sodobnoplesnih koreografov

Reboljeva je od leta 1987 stalna sodelavka Plesnega teatra Ljubljana. Nastopila je z večino vodilnih sodobnoplesnih koreografov, nastopa tudi v gledaliških projektih Dragana Živadinova, Barbare Novakovič in Matjaža Bergerja. Toda vseh, ki spremljajo njeno umetniško pot, naj bodo laiki ali strokovnjaki, se vedno dotakne njena odrska prezenca.

Plesna scena je pri nas nenehno predmet razprave

Plesna scena v Sloveniji, pa naj gre za klasični balet ali sodobni ples, je vedno znova vzrok za problemske okrogle mize in širše razprave. Če nekateri institucionalnemu klasičnemu baletu pogosto očitajo nekakšno "okostenelost", se je pri sodobnem plesu, vsaj do nedavnega, beseda vedno ustavila pri pomanjkljivi infrastrukturi. Glede na to, da je Reboljeva doma v obeh svetovih, je vprašanje na dlani. Kako sama ocenjuje stanje slovenskih plesnih stvari?

Mateja Rebolj

"Mislim, da je balet v Sloveniji kar na visoki tehnični in umetniško-izvedbeni ravni, kar lahko utemeljim na podlagi izjave plesne kritičarke revije Dance Europe, Maggie Foyer. Po premieri Bajadere v CD je izjavila, da bi predstava brez težav lahko gostovala v londonskem Covent Gardenu," je povedala Reboljeva.

Repertoar baleta odvisen od umetniškega vodje

Seveda se zaveda, da je repertoar baleta odvisen od umetniškega vodje baleta, njegovega subjektivnega pogleda in okusa, ki pa svojo vizijo prihodnosti baleta predstavi, ko se prijavi na razpis tega delovnega mesta. "Tako bi bilo mogoče iskati 'krivce' za morebitno 'zatikanje' bolj pri ljudeh, ki vodjo postavijo na to mesto," je dodala.

Merilo uspeha so razprodane predstave in navdušeno občinstvo

Sicer pa, nadaljuje, je takole: balet ima v sezoni ponavadi dve premieri, ena je namenjena bolj tradicionalnemu programu, za drugo pa bi bilo verjetno potrebno več poguma in posluha na inovativni ravni in na ravni tveganja. Toda dejstvo je, da so predstave trenutno največkrat razprodane, občinstvo pa navdušeno in tudi to je merilo uspeha, je povedala Reboljeva.

Sodobni ples se že dolgo bije za svoj obstoj

Nekoliko drugačna je zgodba s sodobnim plesom. Ta se po besedah Reboljeve "že dolgo bije za svoj obstoj". Res je, da so se v zadnjem času sicer pojavili novi prostori za predstave, kot sta Kino Šiška in Španski borci, toda še vedno je premalo vadbenih prostorov, ki bi bili namenjeni ne le ustvarjanju novih predstav, ampak tudi daljši raziskavi novih oblik.

Reboljeva pogreša nekakšen Sodobni plesni center

Sodobni ples je vendar v izhodišču raziskovalno polje, je poudarila Reboljeva, ki zato v Sloveniji toliko bolj pogreša nekakšen Sodobni plesni center, ki bi med drugim omogočal ustrezne pogoje za mednarodno izmenjavo (artist in residence).

Da veliko slovenskih sodobnih plesalcev, kljub številnim dodatnim zaposlitvam, komajda preživi iz meseca v mesec, je bilo že večkrat povedano. Skorajda neverjetno se zdi, da večina med njimi vztraja, oziroma, kot je dejala Reboljeva: "Občudujem vse te ljudi, ki zastavljajo svoja življenja za umetnost na eni strani, na drugi pa so na eksistenčnem minimumu."

Upor proti obstoječim formam vedno prinese novost

Andre Lepecki v knjigi Izčrpavajoči ples med drugim tematizira vprašanje prave narave plesa. Avtor ugotavlja, da v zadnjih letih ples vse bolj zamenjuje beseda. In kako na stanje plesa z vse manj giba gleda Reboljeva? "Teorija je seveda zelo pomemben element sodobnega plesa. Vse inovativne pristope podpiram in raziskovalni duh je tisti, ki vedno znova prestopa meje. Upor proti obstoječim formam vedno prinese nekaj novega."

Med plesalci je premalo pretočnosti

V povezavi s plesom, predvsem sodobnim, se vedno znova vzpostavi vprašanje mobilnosti. Medtem ko velja, da nevladne organizacije s področja sodobnega plesa in sodobnih scenskih umetnosti gostujejo v mednarodnem prostoru pogosteje kot institucije, je med plesalci kljub temu čutiti neko zaprtost, premalo pretočnosti.

"Potreben je institucionalen princip, ki bi podpiral izmenjave umetnikov ter ponujal mrežo, ki bi predvsem omogočala potovanje predstav po Sloveniji," je povedala Reboljeva in hkrati opomnila, da je sama z Magdo Reiter in njuno skupno predstavo Forma interrogativa potovala po vsej Evropi, od Albanije, Nemčije, Poljske do Belgije, Francije in Velike Britanije. Tudi Rosana Hribar in Gregor Luštek pobirata nagrade po evropskih tekmovanjih, skratka stanje ni tako slabo, saj "smo prisotni".

"Preplesala vse, od klasičnih do modernejših vlog"

Mateja Rebolj je sodelovala in še vedno sodeluje z vsemi slovenskimi koreografi in kar nekaj režiserji. Težko se odloči za najljubšega. "Imela sem srečo. Bila sem solistka v baletu. Preplesala sem vse, od romantičnih, klasičnih do modernejših vlog. Delala sem in še delam z gledališkimi režiserji, ki ustvarjajo govorico z meja svojega medija, to so Dragan Živadinov, Matjaž Berger in Barbara Novakovič. 50-letni projekt Noordung Živadinova me je recimo peljal od težnosti biomehanike preko breztežnosti do zamenjave telesa z znakom v prihodnosti in do Draganovega končnega cilja - abstraktnega gledališča. Delala sem in se nenehno učila ter ustvarjala z večino slovenskih koreografov. Magda Reiter me je denimo popeljala v novo renesanso," je povedala Reboljeva.

"Imam privzgojeno disciplino telesa"

Ker je Mateja Rebolj še vedno stalnica na slovenskih odrih, je seveda nujno ohranjanje kondicije. Kot pravi, s tem nima težav: "Imam privzgojeno disciplino telesa. Moje telo je moj inštrument in sredstvo mojega izražanja, zato vse življenje skrbim zanj: z jogo, vsakodnevnimi klasi, veliko hodim, plavam, delam in plešem v glavnem z mlajšimi od mene in to mi daje energijo. V sebi nosim raziskovalen duh in radovednost do novega."

Letošnja Prešernova nagrajenka nekoliko težje prenaša ves ta hrup, v katerem se je nenadoma znašla vsled najvišje državne nagrade. Trenutno si želi, da bi prebrala vse knjige, "ki zapuščene bivajo pri meni doma in mogoče še kakšen nov projekt". Pravi, da se pusti presenetiti.