NATISNI PISAVA

Po petih letih Digitalna knjižica Slovenije obsega 3,5 milijona strani

Avtor: STA

Ljubljana - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so ob peti obletnici delovanja Digitalne knjižnice Slovenije, ki obsega že 3,5 milijona strani, predstavili nekatere njene nadgradnje.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so ob peti obletnici delovanja Digitalne knjižnice Slovenije, ki obsega že 3,5 milijona strani, predstavili nekatere njene nadgradnje. Pin It

Spregovorili so tudi o novem spletnem portalu Slovenska bibliografija, ki prvič na enem mestu združuje raznovrstne bibliografske zapise.

Knjižnica, ki je dostopna prek računalnika ali telefona


Digitalna knjižnica Slovenije je dostopna prek računalnika ali mobilnega telefona in omogoča prebiranje celotnih besedil revij, časnikov in knjig, poslušanje zvočnih posnetkov ter brskanje po zbirki zemljevidov, plakatov in fotografij.

Proces digitalizacije poteka že od leta 1996


Proces digitalizacije gradiva v NUK poteka sicer že od leta 1996, novembra 2005 pa je bil javnosti dostopen portal Digitalne knjižnice dLib.si. Med drugim so od takrat vzpostavili sistem pridobivanja obveznega izvoda spletnih publikacij in sodelovali pri oblikovanju evropske digitalne knjižnice "The European Library" in "Europeane". NUK je od leta 2009 nacionalni agregator e-vsebin za Europeano.

Pomočnik ravnateljice NUK in predstojnik Enote za razvoj digitalne knjižnice Zoran Krstulović je predstavil novosti portala dLib.si, ki sodijo v projekt dLibPlus. Novosti obsegajo iskanja gradiva s tematskim pregledovalnikom in geopozicioniranjem. Obogatili so tudi zbirko glasbenih posnetkov ter začeli razreševati avtorskopravne zaplete pri digitalizaciji gradiva in omogočanju prostega dostopa. Doslej so digitalizirali približno 450.000 bibliografskih enot, to je 3,5 milijona digitalnih strani. Številka še narašča.

Na enem mestu zbrane informacije uporabniku prikrajšajo čas


Novi portal Slovenska bibliografije je predstavil vodja istoimenskega oddelka NUK Boris Rifl. Doslej je bila Slovenska bibliografija tiskana, odslej pa bodo novi bibliografski podatki objavljeni na portalu, ki zajema zapise o knjigah, časopisih, člankih, muzikalijah, zvočnih posnetkih, atlasih, zemljevidih, plakatih, koledarjih in drugem gradivu. Na portalu je mogoče najti tudi starejše bibliografske podatke, ki segajo pred leto 1990. Informacije so odslej zbrane na enem mestu in uporabniku prikrajšajo čas, je poudaril Rifl.

Foto: STA, Reuters