Drage dame, hvala

Drage dame, hvala je intermedijski performans – avtoričina zahvala umetnicam, ki so se v bližnji ali daljni preteklosti kljub različnim preprekam družbe uspele uveljaviti v različnih socialnih sistemih umetnostnega prostora. V performansu je šlo za uprizoritev intervencije v lastni spomin: "vprašanje o poznavanju ženskih avtoric sem obrnila nase in se odločila za poskus uravnoteženja poznavanja teh v primerjavi s prisotnostjo moških avtorjev v mojem spominu. S tem sem želela utrditi prisotnost teh umetnic v moji zavesti in hkrati postaviti vprašanje o njihovi prisotnosti v javnosti". Avtorica si v performansu tako neposredno v spomin obuja imena številnih umetnic ter jih sproti zapisuje na tla. Uprizoritev zapisovanja imen je tehnološko podprta s snemanjem njenega obraza v realnem času, katerega projekcija se postopoma razkriva z naštevanjem imen. Raven aktivnosti zapisovanja pa istočasno dinamično diktira osvetlitev celotnega prizorišča.

Kamera, ki je zabeležila avtoričino gestikulacijo med zapisovanjem imen.

Imena in njihova dela

Intermedijski performans v sebi združuje podlago, na katero avtorica izpisuje imena umetnic iz umetnostne zgodovine, projekcijo, na kateri se izpisujejo in izmenjujejo napisana imena, v ozadju pa tudi sinhrona podoba same avtorice med izvajanjem performansa, v polju vidnega pa je bila tudi sama avtorica, ki se je z zapolnjevanjem podlage približevala soudeležencem dogodka. Avtorica je v projektu zapisala več kot 120 imen umetnic, ki si jih je zapomnila v točno določenem zaporedju, in za vsako od zapisanih oziroma umeščenih imen v preprogo podob pozna njihovo produkcijo, njihovo osebno zgodbo preboja na "sceno", ki jo je posledično podrobneje spoznavala prek projekta. S tem, ko se je avtorica približevala svojemu koncu performansa oziroma sami publiki, se je vse bolj berljivo kazala tudi njena podoba na projekciji, ki jo je posledično soumestila v združbo vseh zapisanih imen. Tehnično jo je pri projektu podprl Vasja Progar, ki je poskrbel, da se je na projektorju sinhrono označilo ime, ki ga je v tistem trenutku zapisovala Ana Čigon.

Feministke na kupu

V projektu Drage dame, hvala ne gre za personifikacijo ali ponarejanje avtoričinih podpisov. Projekt faktografsko predstavlja imena in delo avtoric, ki so zanimale Ano Čigon. Performans ni bil zgolj feministična usluga oziroma poklon vsem ženskim ustvarjalkam, ki so zaznamovale našo preteklo ali polpreteklo produkcijo v polju umetnostnega. Po eni strani Čigonova v projektu opozarja na enakopravnost spola v polju umetniškega izražanja in ne nazadnje opozarja tudi na pomembnost ženskega spola nasploh v naši patriarhalni ali matriarhalni družbi. Zanimivo v projektu je bilo namreč to, da je obiskovalec na začetku performansa stal pred preprogo, na kateri so bila napisana zgolj moška imena, Ana Čigon pa je nato naknadno dodala še ženska imena in s tem dopolnila obširen katalog poznanih umetniških imen v preprogi z brezkončno kontinuiteto. Četudi delo Ane Čigon ne bi brali kot feministično delo, so vsaj nekatere od izpisanih avtoric bile goreče in zavzete ali prepoznavne feministke.