Kulturni jedilnik Ive Krajnc

"Umetnost je vrednota in je pomembna tako kot dihanje"

Večkrat nagrajeni igralki Ivi Krajnc, ki je trenutno na "začasnem delu" v Berlinu, za kulturo ni žal niti centa, primerjava z zvezdnico Nicole Kidman ji laska, knjige pa so njena šibka točka.

Miki Manojlović v vlogi Azema in Iva Krajnc kot Ela sta v filmu Besa pričarala nežno intimno zgodbo na pragu prve svetovne vojne. Miki Manojlović v vlogi Azema in Iva Krajnc kot Ela sta v filmu Besa pričarala nežno intimno zgodbo na pragu prve svetovne vojne.

Pred kratkim vas je Hollywood Reporter za vašo vlogo v filmu Besa označil za mlado Nicole Kidman. Kaj vam ta primerjava pomeni in kakšne so vaše asociacije na to avstralsko igralko? Menite, da vam to lahko odpre še kakšna nova tuja filmska vrata?
Ne bom lagala, da mi pozitivna kritika ne godi. (smeh) Sicer pa, Nicole in jaz … hm, mogoče v filmu res obstaja neka podobnost. V Besi, katerega dogajanje sega v čas prve svetovne vojne, imam dolge, skodrane, pšenične lase in v nekaterih trenutkih lahko res spominjam nanjo. Ampak predvsem pa spominjam nase! (smeh) Primerjava mojih in njenih igralskih sposobnosti mi zagotovo laska, saj sem bila nad njo velikokrat navdušena. Recimo, v Široko odprte oči Stanleyja Kubricka, v vlogi Virginie Woolf v Ure in v grozljivki Vsiljivci, kjer mislim, da je bila enostavno fantastična. Sicer pa, primerjave gor ali dol … vsak igralec si želi ustvarjati v odličnih filmih, ki bi se dotaknili čim več ljudi. Brez tega ne gre. V življenju se lahko zgodi karkoli, tudi kar zadeva odpiranja novih vrat. Zato pa se mu reče življenje. (smeh)

Že nekaj časa živite v Berlinu. Kako bi ocenili položaj kulturnih delavcev, če primerjate položaj v Sloveniji in Nemčiji?
Težko bi ocenila položaj vseh kulturnih delavcev, saj v Nemčiji nisem živela dovolj dolgo. Lahko bi se mogoče osredotočila na delo gledaliških in filmskih ustvarjalcev, s katerimi sem se v pol leta intenzivneje družila. Že zaradi velikosti same in dosega nemškega jezika sta velikost trga in s tem konkurenca v primerjavi s Slovenijo veliko veliko večja. Zaradi tega je stanje v birokratsko-poslovnem pogledu veliko bolj rožnato kot pri nas. Plačila so višja, standard je višji in človek dobi občutek, da je na področju kulture marsikaj precej bolj urejeno. Zanimivo je tudi, vsaj v Berlinu se to čuti, da je umetnost vrednota. Je pomembna kot dihanje.

Katere kulturne prireditve ste se nazadnje udeležili?
Tik pred prihodom domov sem si, poleg ogromnega števila drugih predstav, razstav in filmov, ogledala predstavo Die Diebe v Deutsches Theater in fotografsko razstavo Nan Goldin v Berlinische Galerie.

Katero kulturno prireditev bi priporočili tudi bralcem SiOL-a?
Ah, Berlin ima izjemen kulturni jedilnik, tako da se najde kaj za vsakega. Odvisno od okusa in želja, seveda. Recimo Cirque de Soleil, ki te z magičnostjo vrne v čas otroštva in neomejene otroške domišljije, ali razstava Soma Carstena Hoellerja v galeriji sodobne umetnosti Hamburger Bahnhof, ki je navdihujoč presek umetnosti in znanosti, potem fotografski razstavi Petra Lindbergha in Nan Goldin, ki je moja najljubša fotografinja. In še in še bilo lahko naštevala …

Katero knjigo ste prebrali nazadnje? Ste jo kupili ali si jo izposodili v knjižnici?
Kupila sem si jih kar nekaj, saj so knjige moja šibka točka. Nikoli jih nimam dovolj. In če jih že ne kupim, potem si jih nenehno izposojam v knjižnici. Trenutno pa berem biografijo Susan Sontag.

Ali pri branju uporabljate e-bralnike oziroma ali si ga nameravate kupiti v bližnji prihodnosti?
Nekako se nisem navadila na branje z zaslona. Raje imam staromodne knjige, ker jih lahko listam in dišijo po papirju.

Kateri glasbeni album ste si kupili ali presneli nazadnje?
Nazadnje sem kupila album Anne Calvi, ki me iz dneva v dan bolj navdušuje.

Po podatkih ministrstva za kulturo Slovenec v povprečju za kulturo nameni sto evrov letno. Bi upali podati oceno, koliko za kulturo zapravite vi osebno?
Uf, absolutno več! Ponavadi mi za kulturo ni žal nobenega centa.

Nam lahko zaupate, na katero vlogo se trenutno pripravljate?
Decembra sem zaključila snemanje filma Božična zgodba pod taktirko Boštjana Vrhovca, tako da trenutno ne delam nič in moram priznati, da mi malo prostega časa prav prija. Pripravljati se bom pa začela na vlogo v filmu Mirana Zupaniča. V kratkem se vračam tudi na deske svoje matične hiše MGL, česar se že zelo veselim.

Ponosen sem vsaj na 50 lanskih prireditev

Mitja Rotovnik, zimzeleni direktor Cankarjevega doma, pravi, da ne spada med tipične kulturne potrošnike. Na leto si namreč ogleda na stotine prireditev, a zanje mu ni treba odšteti niti centa.

Alenka Teran Košir
Fotogalerija
Umetnost, družbeni prostor in mobilne konstrukcije

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) bodo danes ob 11. uri predstavili rezultate tedenske delavnice, ki je bila uvod v razstavo To ni muzej. Mobilne konstrukcije na preži v SEM.

Anketa

Ali se bo Eva Boto uvrstila v finale Evrovizije?