Koliščarji na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Unescov seznam svetovne dediščine velja za zelo prestižnega. Slovenija je z uvrstitvijo nanj pokazala, da ima bogato kulturno dediščino, ki je primerljiva z izjemno dediščino na globalni ravni, je povedala koordinatorka za svetovno dediščino Unesca v Sloveniji Špela Spanžel. Po njenih besedah gre za "brand", s pomočjo katerega se lahko Slovenija trži in promovira in osvešča javnost o dani kulturni dediščini.

Slovenija se je pripravi skupne serijske transnacionalne nominacije za vpis kulturne dediščine na Unescov seznam pridružila na povabilo Švice kot vodilne partnerice. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama v občini Ig.

Skupini kolišč na Igu sodita v Krajinski park Ljubljansko barje, ki je tudi upravljavec celotnega območja. Ključno pri vpisanih spomenikih je namreč, da imajo zagotovljeno dolgotrajno fizično in pravno zaščito. Spanžlova je omenila, da je posebnost slovenskih kolišč v tem, da niso vidna. Na Igu se kolišča nahajajo v travniku in zaradi ranljivosti niso dostopna.

Bogate najdbe z lokacij na Igu

"Ključno za Slovenijo je, da bomo koliščarsko kulturo skušali predstaviti s pomočjo najdb, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Mestni muzej Ljubljana," je pojasnila Spanžlova in dodala, da bogate najdbe z lokacij na Igu in drugih lokacij, na katerih so bile opravljene raziskave, pripomorejo k razumevanju celotne koliščarske kulture.

Muzeji imajo že sedaj vzpostavljena vodstva in prirejajo delavnice na temo koliščarstva, prav tako so že organizirana vodstva po krajinskem parku na Barju. Nekatere države, ki poleg Slovenije sodelujejo pri projektu, so se odločile, da bodo napravile reprodukcije kolišč in jih na ta način predstavile javnosti. V Sloveniji pa se o tej možnosti še dogovarjajo.

Naselbine iz obdobja od 5000 do 500 let

Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le 1000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp. Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz obdobja od 5000 do 500 let pred našim štetjem, ki se nahajajo pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih. To omogoča zelo dobre pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja.

Obilica podatkov o življenju v prazgodovini

Na podlagi velikega bogastva tovrstnih ostankov kolišča podajajo jasno in izčrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natančne informacije o njihovem vsakodnevnem življenju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških iznajdbah. Zaradi dobrih možnosti natančnega datiranja ostankov arhitekturnih elementov kolišča omogočajo razumevanje celotnih prazgodovinskih vasi in njihov nadroben prostorski razvoj v zelo dolgem časovnem obdobju. Kolišča hkrati podajajo najboljše znane arheološke vire za prazgodovinske naselbine.

Na Unescovem seznamu so že Škocjanske jame

Na Unescovem seznamu svetovne dediščine so bile doslej iz Slovenije kot naravna vrednota vpisane le Škocjanske jame. V letih 2009 in 2010 je odbor za svetovno dediščino obravnaval skupno nominacijo Španije, Slovenije in Mehike "Živo srebro in srebro. Almaden in Idrija s San Luis Potosijem", ki pa za vpis na seznam ni prejela zadostne podpore. Slovenija in Španija sta januarja letos predložili revidirano nominacijo, ki jo bo odbor ponovno obravnaval junija 2012.