Prihodnji mesec bo izšla že peta knjiga iz Martinove zbirke Pesem ledu in ognja. Plesu z zmaji bosta sledili še dve knjigi, ki še nista napisani, in o njuni izdaji George ne daje nobenih obljub. Sicer magister novinarstva, ki je nekaj časa delal tudi kot predstavnik za odnose z javnostmi, se je kmalu odločil, da ga bolj kot delo novinarja zanima pisateljevanje. Prvo knjigo je prodal pri enaindvajsetih, pri tridesetih je postal pisatelj "za polni delovni čas". Danes velja za enega najuspešnejših še živečih piscev fantazijske literature.

Ko sva s fotografom vstopila v preddverje hotela Slon, je v separeju sedel čisto sam. Zamišljeno je zrl skozi okno in z velikim zanimanjem opazoval mimoidoče. "Pozdravljeni, prišla sva na intervju," previdno pozdravim. "Seveda, pridite, pridite," naju prijazno pozdravi in potarna, da je kar precej utrujen: "Že včeraj sem imel veliko intervjujev, v Koper na podpisovanje knjig je prišlo ogromno ljudi. Videl sem tudi Predjamski grad." Ko ga povprašam po vtisih, navdušeno pove, da so po ogledu odšli na slastno srednjeveško pojedino. Doda tudi, da mu je žal, da se mu vse te stvari niso zgodile pred tridesetimi leti, saj bi jih takrat veliko lažje prenašal.

Leta 1991 ste začeli pisati Igro prestolov – prvo knjigo iz zbirke Pesem ledu in ognja. Se spominjate, kaj vas je takrat pritegnilo k pisanju?

Preden sem se tistega leta lotil pisanja, sem kar nekaj časa delal v Hollywoodu. Nato je prišlo poletje in lotil sem se pisanja romana Avalon, ki sem ga imel v mislih že nekaj časa. Sprva mi je šlo kar dobro, napisal sem že okrog 40 strani, ko se mi je kar naenkrat v misli prikradel prizor o najdbi volčjih mladičev v snegu, ki sem ga pozneje tudi vključil v prvo poglavje Igre prestolov. Prizor je prišel tako iznenada in s tako močnimi občutki, da sem nemudoma vedel, da moram, kljub temu da sem že pisal Avalon, napisati novo, drugačno knjigo. To sem tudi storil in omenjeni roman še do danes ostaja nedokončan. Prvo poglavje Igre prestolov sem spisal v treh dneh in takoj sem vedel, kakšno bo nadaljevanje. Poleti sem spisal prvih sto strani, nato sem začel risati zemljevide in nekaj časa posvetil zgodovini. Ker mi je šlo pisanje tako dobro in hitro od rok, sem vedel, da bo iz tega nastalo nekaj velikega, nekaj epskega.

"Prizor je prišel tako iznenada in s tako močnimi občutki, da sem nemudoma vedel, da moram, kljub temu da sem že pisal Avalon, napisati novo, drugačno knjigo."

Pravite, da je prizor prišel tako iznenada. Kot da ni del vas, da vas je vodila neka višja sila?

Prej bi rekel, da je bila zadeva že zelo dolgo v moji podzavesti in čakala, da pride na dan. Gre za ta domišljijski del, ki ga imam v sebi in ki se je dokončno izrazil. In vesel sem, da se je.

Komu je pripadla čast, da je prvi prebral Igro prestolov?

Moji ženi Paris, ki me je čudno pogledala, češ kaj je zdaj to, saj sva se ves čas pogovarjala o Avalonu. Rekel sem ji, da še ne vem čisto točno, kaj iz tega bo, ampak da bom zdaj čas posvetil tej knjigi. Po koncu poletja sem spet odšel v Hollywood pisat scenarije in se pisanju Igre prestolov ponovno posvetil šele leta 1994, ki je bila objavljena leta 1996. Začela se je saga Pesem ledu in ognja.

Ste od samega začetka vedeli, da bo zbirka Pesem ledu in ognja obsegala sedem knjig?

Pravzaprav ne. Sprva naj bi šlo za trilogijo. Poleg Igre prestolov in Plesa z zmaji še ena, a je bila prva knjiga preobsežna, zato smo jo razdelili na štiri dele. Tako sem, ko sem končal s pisanjem prve knjige, imel praktično napisanih že okrog 300 strani za Spopad kraljev. Prestavil sem tudi nekatera poglavja. Predvsem pa me je pisanje tako prevzelo, da sem imel velike težave, kje in kako zaključiti. Naj zadnje poglavje ene knjige, prestavim raje na začetek druge itd. Stvar je še toliko težja, če se ukvarjaš s toliko različnimi liki, ki imajo vsak svojo življenjsko zgodbo, ki se odvija hkrati s celotnim dogajanjem. Prav tako želim vsako knjigo zaokrožiti v neko celoto. Gre za zelo obsežno zgodbo in hkrati za več različnih pogledov.

"Predvsem pa me je pisanje tako prevzelo, da sem imel velike težave, kje in kako zaključiti."

Ste svojim sovrstnikom, ko ste bili še otrok, za denar pripovedovali zgodbice, ki ste si jih izmislili sami?

Res je. To so bile strašljive zgodbice o volkodlakih in pošastih. Svoji pripovedi sem dodal še zvoke in jih malo strašil. Za zaslužen drobiž sem si nato lahko privoščil čokolado.

Kdo pa je vam pripovedoval zgodbe, ko ste bili še otrok?

Jaz sem namreč bolj otrok televizije, oboževal sem tudi stripe. Doma nismo imeli veliko knjig, največ je brala mama in mi kdaj kaj prebrala tudi na glas. Že zelo zgodaj pa sem začel brati sam in prebral veliko knjig.

Je branje knjig botrovalo bogati domišljiji?

Odraščal sem v industrijskem predmestju Bayonne, ki je zelo blizu New Yorku. Če si želel v kino ali šolo, si potreboval avto in imela ga je redkokatera družina. Ker nismo imeli avtomobila, avtobusi pa so bili dragi, sem večinoma hodil peš. V bližini se nahaja pristanišče, kjer sem kot otrok velikokrat opazoval čezoceanke, ki so vozile tovor z vsega sveta, kar so razkrivale zastave na krovu. Prepričan sem, da sem videl tudi kakšno jugoslovansko. Sicer pa so bile tudi s Švedske, iz Nemčije, Francije, Kitajske. Ko sem opazoval ladje, ki so vsak dan znova odhajale in prihajale, se je v meni pojavila neizmerna želja po potovanju in odkrivanju neznanih dežel. Moj svet je bil v tistem času tistih pet ulic, med poletjem brez avtomobila nisem mogel niti na jezero. Tako sem potoval v svoji domišljiji. Bral sem knjige in potoval. Mama je vedno govorila, zakaj tičim nos v knjige in se nikoli ne igram s sovrstniki.

"Moj svet je bil v otroškem času tistih pet ulic, med poletjem brez avtomobila nisem mogel niti na jezero. Tako sem potoval v svoji domišljiji. Bral sem knjige in potoval."

Danes so fantazijski romani zelo priljubljeni. Kaj je tisto, kar ljudi v njih najbolj privlači?

Najbrž stvari, ki so tudi mene privlačile, ko sem bil otrok in opazoval te ladje. Nekaj, kar obstaja poleg našega vsakdanjega življenja. Želja po izkustvu drugačnosti, magije, čudežev, po nečem, o čemer sanjamo. O tem sem dejansko premišljeval pred dnevi, ko sem v Varšavi čakal na letališču in opazoval ljudi. Spraševal sem se, kam potujejo in zakaj nas potovanja tako privlačijo. Mislim, da zato ker si vsak od nas želi nekaj več. Želimo se sprehoditi po velikem kitajskem zidu, obiskati egiptovske piramide in, če si iz New Jerseyja, potopiti noge v Jadransko morje, po katerem so nekoč plule rimske in grške ladje. Gre za magičnost, ki je še vedno prisotna.

Igro prestolov je HBO preobrazil tudi v televizijsko serijo z desetimi deli. Kako ste se odzvali, ko ste videli prvi del?

Nad serijo sem preprosto navdušen. Pri seriji sem sodeloval kot soproducent, napisal sem tudi scenarij. Večkrat sem obiskal kraj snemanja, z Danom in Davidom (D. B. Weissom in Davidom Benioffom, avtorjema serije, op. a.) smo redno sestankovali, videl sem prve surove posnetke in prvo pilotsko serijo pred enim letom. A kljub temu sem nestrpno pričakoval prvi del, kako bo vse skupaj izpadlo, kakšne bodo kritike. Na srečo se je vse dobro izteklo. S serijo sem dobil tudi lepo število novih oboževalcev, ki prej niso poznali mojih del.

Prve sezone je konec, že veste koliko jih boste posneli?

Za zdaj bomo zagotovo delali drugo sezono. Ko bomo z njo končali, bomo videli, kako naprej.

"Gre za zelo obsežno zgodbo in hkrati za več različnih pogledov."

Kdaj lahko pričakujemo drugo sezono?

S snemanjem druge sezone začnemo 26. julija, večino bomo posneli v Belfastu. Na male ekrane bo prišla aprila 2012.

Revija Time magazine vas je uvrstila na lestvico sto najvplivnejših ljudi na svetu. Vam to kaj pomeni?

Joj, s prijatelji smo se še lep čas šalili na ta račun. Na to, kako zelo sem jaz vpliven. Predvsem je bilo zabavno, ko sem se z ženo udeležil gala dogodka v New Yorku in se srečal z drugimi "vplivneži" (znanstveniki, politiki, glasbeniki, pisatelji).

Na Martinov podpis v Ljubljani čakalo 2.000 oboževalcev

Svoj obisk v Sloveniji danes zaključuje ameriški pisatelj in scenarist George R. R. Martin, ki je v dveh dnevih obiskal je Koper, Postojno in Predjamski grad, Ljubljano ter Bled.