Plečnik – od obrtnika do vrhunskega arhitekta

Danes mineva 140 let od rojstva arhitekturnega mojstra in učitelja Jožeta Plečnika.

Plečnikov opus obsega mnogo arhitekturnih spomenikov, oblikovanih stolov, svečnikov, lestencev in kelihov, spomeniških ureditev in urbanističnih zasnov. Sam je bil vizionar, ki je želel spremeniti podobo provincialnega mesta v prestolnico. Sam je svojo arhitekturno pot začel na Dunaju pri profesorju Ottu Wagnerju. Po študiju je arhitekt leto dni potoval po Italiji, kjer je študiral in skiciral predvsem antiko. Njegovo arhitekturo namreč zaznamujejo stebri in veliki odprti prostori, ki so kot urbane oziroma zazidane agore. Kot arhitekt se je najprej uveljavil v Pragi, kjer je arhitekturno uredil praški grad. Leta 1921 se preseli v Ljubljano ter tu nadaljeval Fabianijevo in Vurnikovo delo ureditve in pozidave prestolnice po potresu. Plečnik je v Trnovem umrl leta 1957.

Poznavalec materialov


Plečnik ni bil mojstrski le v projektiranju in načrtovanju. Skozi svoje delo se je veliko ukvarjal tudi z materiali, to znanje pa je uporabil pri vseh svojih gradnjah. Naj si gre za novogradnje ali arhitekturne preureditve, povsod je kombiniral gradiva, ki so bila po večini iz slovenskih kamnolomov in gozdov. Narodno zaveden je bil Plečnik tudi v ornamentih in okraševanju svoje arhitekture, kjer je bil vedno premišljen, precizen in natančen ter nenehno iskal arhitekturno skladnost z materiali in dekorativnostjo v sami kompoziciji. Klasično je torej Plečnik vedno znal povezati in dopolniti z etnografskim.

Plečnikova Ljubljana


Plečnik je s svojimi arhitekturnimi projekti zaznamoval predvsem Ljubljano in močno vplival tudi na nekatere svoje študente. Njegovi projekti se niso ponavljali, ampak so bili nenehne izboljšave in nikoli variacije. Za primer lahko izpostavim njegove mostove čez Ljubljanico, kjer je vsak drugačen, a vsak Plečnikov. Od eminentnega Tromostovja do Trnovskega mostu, kjer je nad vodo inovativno in eksperimentalno zasadil drevesa. In eksperimente je sam arhitekt razvijal tudi v skicah v glini. Ohranili so se predvsem štukaturni ornamenti oziroma zaključki stebrov. Plečnik je v stiskah iskal priložnosti in očitno je, da se je v njih dobro znašel in imel ob sebi dobre kolege, ki so mu v depoju ter na seminarju na Fakulteti za arhitekturo zaupali in pomagali izpeljati projekte. Sam je sodeloval tudi s kiparji, predvsem z Lojzetom Dolinarjem, čigar kiparsko plastiko je med drugim umestil na NUK in spomenik Ilirskim provincam.

Dober obrtnik z inženirskim znanjem


Kar je pri Plečniku najbolj fascinantno in v mnogo primerih tudi spregledano, je to, da je sam arhitekt razumel in poznal tudi obrtniško delo. S tem znanjem in vedenjem je lahko ustvarjal zanimive in v svojem času nemogoče projekte, ki so bili svojstveni in še danes niso umeščeni v noben arhitekturni slog, ampak so zgolj Plečnikov slog. Njegov slog je namreč konglomerat antike, klasicizma in v neki meri tudi secesije. V tem prepletu je arhitekt ustvaril avtorsko pripovednost v arhitekturi, ki je temeljila tako na etnoloških dejstvih starih mojstrov kot tudi tehnoloških pripomočkih 20. stoletja.

(Ne)primeren za svoj čas


Njegova dela so bila v svojem času nerazumljena in zaradi arhitektove odkrite veroizpovedi tudi nesprejeta. Ne nazadnje je bilo mnogo let Plečnikovo ime skorajda prepovedano omenjati na Fakulteti za arhitekturo. A je zgodba danes drugačna. Plečnik je zaznamoval leto 2007, ko smo imeli pri nas tako imenovano Plečnikovo leto. Na Fakulteti za arhitekturo je po njem poimenovana največja predavalnica. Nekateri njegovi projekti se obnavljajo, spet drugi propadajo. A prav vsi so naša materialna dediščina, ki bi jo bilo treba negovati ter ne le promovirati na evrskih kovancih in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Kljub vsemu je njegova profesionalnost na srečo prevladala nad religijo in tedanjim sistemom, saj mu je vseeno uspelo realizirati mnogo arhitekturnih spomenikov. Med njimi se je Jože Plečnik izkazal tudi pri sakralni gradnji, pri ureditvi ljubljanskih Žal, cerkve sv. Petra v Komendi, cerkve sv. Jožefa na Poljanah, cerkev v Ponikvah in na Barju ter najlepše v Bogojini. Naj omenimo še nekatere arhitektove projekte: Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju, Šance na Ljubljanskem gradu, NUK, Šuštarski in Trnovski most, Tromostovje, Rimski zid, današnja Gimnazija Jožeta Plečnika, Paviljon na Brionih, Prelovškova vila, Vzajemna, današnje poslopje Zavarovalnice Triglav, Zapornica na Ljubljanici, Likalnik …

Nekaj izbranih Plečnikovih projektov vam ponujamo na ogled v fotogaleriji.

Plečnikova Bogojina

Bogojino s prekmursko krajino dopolnjuje Plečnikov spomenik, ta v svoji celoti združuje barokizirano gotsko in moderno arhitekturo.

Dolinarjevi spomeniki v Ljubljani 1.

Lojze Dolinar je bil izjemno ploden kipar, ki je Ljubljano opremil s kar nekaj javnimi plastikami. Med drugim je v Ljubljani postavil prvi konjeniški spomenik.

Boris Beja
Foto: Tina Deu
Fotogalerija
Umetnost, družbeni prostor in mobilne konstrukcije

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) bodo danes ob 11. uri predstavili rezultate tedenske delavnice, ki je bila uvod v razstavo To ni muzej. Mobilne konstrukcije na preži v SEM.

Anketa

Ali se bo Eva Boto uvrstila v finale Evrovizije?