Praznik slovenske kulture se je začel s kranjskim Prešernovim smenjem. Številne prireditve, ki so Kranj obarvale v duhu Prešernovega časa, je uvedel slavnostni nagovor predsednika republike Danila Türka. "Slovenska kultura in poezija sta spremljali vse najpomembnejše trenutke v razvoju našega naroda - vznesene in zmagovite, pa tudi tiste, ki so bili označeni z negotovostjo, včasih tudi z občutkom tragedije in žalosti," je dejal.

Praznični Kranj se je vrnil v Prešernov čas

Na slovenski kulturni praznik je Kranj ponovno dobil podobo iz 19. stoletja, iz časa, ko je v mestu svoja zadnja leta preživel pesnik France Prešeren.

Slovesno s kritiškimi toni je minil tudi recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom. Nekdanji predsednik ZDUS Aleš Jan je spomnil na začetke prireditve in njegove cilje ter poudaril, da so imeli takrat podporo političnih veljakov, ki so jih nagovorili z besedami: "Kultura je naše orožje". Danes pa kultura po Janovih besedah "nima orožja", izgublja simbolni pomen in na žalost veljajo Prešernovi verzi: "Minuli sreče so in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, umolknili so pesem sladki glasi".

Recital Prešernovih pesmi letos v protestnih tonih

Združenje dramskih umetnikov Slovenije je tudi letos kulturni praznik obeležilo z branjem Prešernovih pesmi pod njegovim kipom, vendar je to tokrat potekalo v protestnih tonih.

Osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku je sicer potekala v Prešernovem rojstnem kraju, Vrbi na Gorenjskem, kjer je zbrane nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je prepričan, da se Prešeren, če bi danes živel, v Sloveniji ne bil počutil posebej dobro. Zagotovo bi ga motila provincialna ozkost, je bil do države in družbe kritičen Petrič.

Petrič v Vrbi kritičen do slovenske doline šentflorjanske

Zbrane na proslavi v Vrbi je nagovoril predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki je prepričan, da se Prešeren, če bi danes živel, v Sloveniji ne bil počutil posebej dobro.

V Vili Podrožnik je potekal tudi tradicionalni sprejem Prešernovih nagrajencev in prejemnikov nagrad Prešernovega sklada. Nagrajence sta sprejela minister Boštjan Žekš in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč. Sprejema sta se udeležila oba Prešernova nagrajenca Jože Snoj in Matjaž Vipotnik in razen Iztoka Mlakarja vsi dobitniki nagrad Prešernovega sklada.

V Vili Podrožnik tradicionalni sprejem Prešernovih nagrajencev

Nagrajence, tudi Jožeta Snoja in Matjaža Vipotnika, sta sprejela minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Boštjan Žekš in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jožef Školč.

Na kulturni praznik je bilo živahno tudi v največji slovenski knjigarni, ljubljanskem Konzorciju, kjer so kulturni praznik posvetili poeziji oktobra preminulega pesnika Toneta Pavčka. Dopoldanski del programa, poimenovanega Pavčkov prešerni dan, je bil namenjen predvsem najmlajšim, v nadaljevanju pa so predstavili Pavčkovo zadnjo pesniško zbirko Angeli. Ta je na pesnikovo željo na knjižne police prišla prav na praznik.

Prešerno po Pavčkovo

V knjigarni Konzorcij so kulturni praznik posvetili poeziji pesnika Toneta Pavčka. Na pesnikovo željo je prav na Prešernov dan na knjižne police prišla njegova zadnja pesniška zbirka Angeli.

Preberite tudi:

Saša Pavček: Brezbrižni odnos države do kulture je letos dosegel dno

"Slovenski kulturni praznik je unikum v svetovnem merilu, a žal edini dan v letu, ko kulturi in umetnosti posvečamo pozornost. To je pravzaprav hinavsko," opozarja igralka in pesnica Saša Pavček.

Prešernova nagrajenca sta Jože Snoj in Matjaž Vipotnik

V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade, ki so po besedah Jaroslava Skrušnyja "vstopnice za nacionalni Parnas".

Protestni shod KOKS za spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture

Več kot 200 udeležencev shoda je v znak protesta prižgalo svečke in prebralo izjavo, ki poudarja spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture za ohranitev slovenstva.