Prešernova nagrajenca sta Jože Snoj in Matjaž Vipotnik
Ljubljana - V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade, ki so po besedah Jaroslava Skrušnyja "vstopnice za nacionalni Parnas".
Skrušny je izrazil razočaranje nad ukinjanjem samostojnega ministrstva za kulturo. Dejal je, da se uresničujejo Prešernovi stihi iz Sonetnega venca: "Minuli sreče so in slave časi!"
Nagrade Prešernovega sklada so letos prejeli trobentač Franc Kosem, dirigent Stojan Kuret, režiser Ivica Buljan, igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pisatelj Andrej E. Skubic ter arhitektka Maruša Zorec. Veliki Prešernovi nagradi pa sta prejela pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj in oblikovalec Matjaž Vipotnik.
Skrušny podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet"
Skrušny, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, je v uvodu k proslavi podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat na kateri je bila ustanovljena". Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo vseskozi opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".
Jaroslv Skrušny: Minuli sreče so in slave časi!
"Matjaž Vipotnik - kralj Matjaž slovenskega oblikovanja"
Veliki Prešernovi nagradi sta letos prejela oblikovalec Matjaž Vipotnik in literat Jože Snoj. Igralec Niko Goršič, ki je slikovito predstavil Vipotnikova prelomna dela, je zanj dejal, da je "kralj Matjaž slovenskega oblikovanja". V utemeljitvi nagrade je zapisano, da je Vipotnik nezamenljivo in prelomno zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let minulega stoletja pa do danes. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik.
Matjaž Vipotnik: Oblikovanje za kulturo me je popolnoma vsrkalo
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Matjaž Vipotnik je oblikovalec, čigar ustvarjalni opus temelji na oblikovanju vidnih sporočil s področja kulture.
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Matjaž Vipotnik
Jože Snoj: Prešeren je čudež slovenščine
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je Prešernovo nagrado prejel za življenjsko delo in svoj bogat literarni opus. Na vprašanje povezovalke podelitve Blažke Müller Pograjc, kaj meni o Prešernu, je Snoj odgovoril, da je "Prešeren čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih." "Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij," je pojasnjeno v utemeljitvi nagrade. Igralka Katarina Stegnar je pred izročitvijo nagrade interpretirala Snojevo pesem Dva in angelci iz avtopsije, ob tem pa sta zaplesala Gregor Luštek in Rosana Hribar.
Jože Snoj: V zemeljskih tleh iščem do absurda oddaljeno in skrito "božje"
Veliki Prešernov nagrajenec Jože Snoj je v svet literature najprej vstopil s poezijo, ki so ji kmalu sledila prozna dela. Napisal je tudi številne eseje ter dela za otroke in mladino.
Veliki Prešernov nagrajenec Jože Snoj (na sredini)
Zorčevi so med Prešernovimi deli posebej ljube Gazele
Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada je bila letos arhitektka Maruša Zorec, ki je skupaj s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem izvedla projekt Ureditev grajske pristave v Ormožu. Zorčevi so med Prešernovimi deli posebej ljube Gazele, prav tako pa ima rada sodobno poezijo, ki ji "odstira svetove in globine človeka do katerih sama po svojih poteh ne najde".
Arhitektka Maruša Zorec
Franc Kosem - "Lep ton, čudovita tehnika ..."
Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v minulih dveh letih. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da so odlike njegovega igranja "lep ton, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca".
Trobentač Franc Kosem
Stojan Kuret: Železna volja, ki jo nosim v sebi, nas popelje marsikam po svetu
Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado Prešernovega sklada prejel dirigent Stojan Kuret, ki je v začetkih svoje zborovske poti, polne presežkov, sodeloval z mladinskim zborom Glasbene matice Trst. Na vprašanje Müller Pograjčeve, ali se danes da po železni cesti priti do Trsta, je odgovoril, da sicer zmeraj težje, "a železna volja, ki jo nosim v sebi, še iz časov naših dedov in očetov nas popelje marsikam po svetu".
Dirigent Stojan Kuret
Andrej E. Skubic raje prebira pesmi Srečka Kosovela
Igralec Primož Bezjak je recitiral odlomek iz romana Koliko si moja?, za katero je pisatelj Andrej E. Skubic prejel nagrado Prešernovega sklada. Skubic je dejal, da je sicer Prešeren velik pesnik, a sam raje prebira pesmi Srečka Kosovela. Recitiral je Kosovelov verz: "Joj, rešite me. Jaz nisem bankir. Rešitelj je kapitan, on je zver!"
Pisatelj Andrej E. Skubic
Iztok Mlakar: En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam
Pred izročitvijo nagrade Prešernovega sklada igralcu in kantavtorju Iztoku Mlakarju je Gallusovo dvorano napolnila njegova skladba Soča. Mlakar je nagrado prejel za igralske kreacije in interpretacije lastnih avtorskih projektov. Ob prevzemu nagrade je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!"
Dramski igralec Iztok Mlakar
Ivica Buljan je nagrado prejel za obsežen in izjemen režiserski opus
Režiser Ivica Buljan si je nagrado prislužil za obsežen in izjemen režiserski opus zadnjih dveh let. "Njegove režije so skrajno premišljeni, vselej pa tudi z zaupljivo in domala neopazno mehkobo izvedeni kolektivni gledališki akti, v katerih gledalec zavzema ključno mesto ob igralcu," med drugim piše v utemeljitvi nagrade.
Kar nekaj sedežev v Gallusovi dvorani je ostalo praznih ...
Dan je zaznamovala opoldanska protestna akcija sindikata Glosa, v sklopu katere so ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo ustanovili t.i. ministrstvo za kulturo v senci - Prešernovega spomenika. Pred Cankarjevim domom pa so se pred državno proslavo zbrali člani in podporniki minuli teden ustanovljenega Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS), ki so pred osrednjim slovenskim hramom kulture prižigali svečke in pozvali k bojkotu državne proslave. Tako je nocoj kar nekaj sedežev v Gallusovi dvorani ostalo praznih. Več o tem …
"Kako tiho in kako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura!"
Nocojšnjo proslavo z naslovom "Kultura? Ja prosim. Kultura zmeraj" je umetniško zasnoval režiser in scenarist Matjaž Pograjc. Ob koncu proslave je prenos prekinila minuta molka, Müller Pograjčeva pa se je poslovila z besedami: "Kako tiho in kako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura!"
Obrazložitve:
Pisatelj Jože Snoj dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj je nocoj v Cankarjevem domu za svoj bogat literarni opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Oblikovalec Matjaž Vipotnik dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo
Oblikovalec Matjaž Vipotnik je nocoj v Cankarjevem domu prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus na področju grafičnega oblikovanja.
Nagrajenci Prešernovega sklada
Nagrade Prešernovega sklada letos prejmejo trobentač Franc Kosem, dirigent Stojan Kuret, režiser Ivica Buljan, igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pisatelj Andrej E. Skubic ter arhitektka Maruša Zorec.
Preberite še:
Protestni shod KOKS za spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture
Več kot 200 udeležencev shoda je v znak protesta prižgalo svečke in prebralo izjavo, ki poudarja spoštovanje ustavne določbe o pomembnosti kulture za ohranitev slovenstva.
Foto: Ana Kovač
