Türk: Bibič je zaznamoval kulturno identiteto slovenskega naroda kot le redko kdo

Igralčevi družini je sožalje izrekel predsednik republike Danilo Türk. "Polde Bibič je bil ena najbolj žlahtnih in markantnih osebnosti v slovenskem gledališkem prostoru, neizbrisne sledi pa je zapustil tudi širše, na celotnem kulturnem prizorišču našega naroda in države. Slovenske kulture zadnjih petih desetletij si ni mogoče predstavljati brez Poldeta Bibiča, gledališkega in filmskega igralca, režiserja, gledališkega ravnatelja, pisatelja in predvsem humanista," je zapisal v sožalnem pismu. Dodal je, da je gledališko in filmsko občinstvo Bibiča občudovalo in spoštovalo zaradi izjemne umetniške moči, s katero se je vživljal v vsako vlogo posebej, v enaki meri pa tudi zaradi iskrenosti, spontanosti in preprostosti, s katerimi je umetniškemu sporočilu vedno znal dodati tudi toplo človeško noto. "Polde Bibič je zaznamoval kulturno identiteto slovenskega naroda kot le redko kdo, za kar smo mu hvaležni vsi, ki smo imeli priložnost uživati ob njegovem ustvarjanju," je še zapisal v sožalnem pismu in dodal, da da se bo dela Poldeta Bibiča vedno spominjal z iskrenim občudovanjem.

Janša: Zakladnico je napolnil z bogastvom

Premier Janez Janša je svojcem pokojnega poslal sožalno pismo, v katerem je v svojem imenu ter v imenu vlade izrekel iskreno in globoko sožalje ob nenadomestljivi izgubi. Janša je v pismu zapisal, da je bil Polde Bibič izjemen gledališki in filmski igralec, pedagog in literat, ki je s svojim delom močno zaznamoval in obogatil slovensko umetniško ustvarjanje. V slovensko filmsko in gledališko zgodovino, pa tudi v srca mnogih Slovenk in Slovencev, se je vpisal s prepričljivo upodobitvijo številnih filmskih in gledaliških likov. "S svojim delom je Polde Bibič pustil močan pečat na slovenskem filmskem in gledališkem področju ter slovensko kulturno zakladnico napolnil z bogastvom, ki bo na voljo tudi našim prihodnjim rodovom," je še zapisal premier.

Zupančičeva: Bil je eden mojih najboljših prijateljev

Igralko Mileno Zupančič, Bibičevo soigralko iz zimzelenega filma Cvetje v jeseni, je novica o Bibičevi smrti dosegla na počitnicah na Islandiji. "Sploh ne morem govorit!" je bila pretresena. "Bil je eden mojih najboljših prijateljev. Spominjala se ga bom po vsem. Imel je dolgo in bogato življenje. Zadnja leta sva skupaj gostovala po različnih krajih po Sloveniji in to je bilo najino zadnje skupno delo. Nazadnje sva se videla pred njegovim odhodom v bolnišnico in takrat sem vedela, da je hudo."

Partljič: Lahko bi rekel, da je umrl moj ata, socialistični kulak

"Lahko bi rekel, da je umrl moj ata, socialistični kulak, ker je igral v tej vlogi, ki sem jo sam napisal in imel v mislih svojega očeta," je povedal pisatelj Tone Partljič, ki se je z Bibičem pogosto družil. Kot človek je imel Bibič izostren, skorajda bolesten občutek za pravico in krivico, za resnico in laž, je dejal Partljič in dodal: "Nikoli ni odlašal, da ne bi to glasno in jasno - če je bilo treba tudi vzkipljivo - povedal. Odlično je bilo, da si vedno vedel, kaj resnično misli. Nikoli se ni sprenevedal." "Kaj reči o nekomu, ki je igral advokata Janeza v Cvetju v jeseni in tudi mojega očeta, socialističnega kulaka, drugega kot da je last slovenskega naroda oziroma ljudstva. Kakor pesmi postanejo ljudske, se Polde po mojem mnenju spreminja v legendarni igralski ljudski lik," še meni Partljič.

Polde Bibič je bil velikan, kralj in princ odra, neponovljiv in enkraten igralec, je ob Bibičevi smrti ocenil njegov stanovski kolega Boris Cavazza. "Odšel je in v naših igralskih srcih ostaja za vekomaj živ, to vam lahko povem." Bil je topel človek z izrednim smislom za humor, vedno je bil pripravljen pomagati kolegom, niti najmanj ni bil vzvišen, se še spominja Cavazza.

Polde Bibič se je rodil 3. februarja 1933 v Mariboru. Leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Svojo igralsko pot na odru osrednjega slovenskega gledališča, v ljubljanski Drami, ki ji je ostal zvest tudi po formalni upokojitvi leta 1995, je začel leta 1957.

Bibičev igralski opus obsega več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nastopil pa je tudi v 200 radijskih igrah, 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984).

Bibič je debutiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča - Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987), v filmu Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) ter filmu Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.