Galerija izgubljene umetnosti združuje pričanja in informacije o pomembnih umetninah preteklih 100 let, ki jih že dolgo ni nihče zasledil.

Galerija izgubljene umetnosti (The Gallery of Lost Art) je spletna razstava, ki pripoveduje zgodbe o modernih in sodobnih umetniških delih, ki so izginila. Nekatera so bila uničena, druga ukradena, zavržena, zavrnjena, cenzurirana ali pa kratkega veka.

Predstavitev združuje pričanja in informacije o pomembnih umetninah preteklih 100 let, ki jih že dolgo ni nihče zasledil. Pokončal jih je lahko ogenj, vojna ali pa skrila kraja. Izguba teh je (v primeru tatvine) lahko začasna ali pa dokončna, izničenje pa naključno ali namerno, lahko celo posledica odločitve avtorja ali lastnika umetnine.

Na spletni strani projekta, ki bo na ogled do 1. julija naslednje leto, s tem, da bodo zdajšnji vsebini naslednjih šest mesecev tedensko dodajali še nove umetnike, lahko zgodbe o izginulih umetniških delih spremljate na več ravneh. V virtualni galeriji so zbrana pisma, fotografije, izrezki iz medijev, intervjuji, internetni viri, avdio- in videoposnetki ter podobno. Torej vse, kar priča o obstoju neke umetnine, ki je izginila iz našega obličja.

Po prostorih galerije se lahko gibljete z miško, na mizah, posejanih po različnih koncih, pa si lahko ogledate vse, kar je zbranega. Spletna stran je zasnovana tudi kot interaktivna platforma, na kateri se lahko vključite v razprave o izgubljenih umetnosti ter k temi tako prispevate svoje komentarje.

Po prostorih galerije se lahko gibljete z miško, na mizah, posejanih po različnih koncih, pa si lahko ogledate vse, kar je zbranega.

Virtualna razstava je nastala po okriljem londonske galerije Tate, ki se je v ta namen povezala še z britansko televizijo Channel 4 in Odborom za humanistične in umetnostne raziskave (AHRC).

Leto trajajoči projekt tako raziskuje kdaj nenavadne kdaj banalne razloge za izginotje nekega umetniškega dela. V galerijo je vključenih več deset umetnikov in umetnic 20. stoletja. Med njimi so na primer Marcel Duchamp, Frida Kahlo, Willem de Kooning, Joan Miró in Rachel Whiteread.

Jane Burton: "Izziv je bilo zbrati in povedati zgodbe iz ozadja izginulih del, še posebej takrat, ko je za umetnino ostala le fotografija slabe kakovosti."

Muzej duhov, prostor senc in sledi

Kurator Galerije izgubljenih umetnosti Jennifer Mundy o projektu pravi: "Umetnostna zgodovina je zgodovina o umetniških delih, ki so preživela. A izgube so izoblikovale naše dojemanje zgodovine umetnosti na načine, ki se jih niti ne zavedamo."

"Muzeji zgodbe pripovedujejo skozi objekte, ki jih hranijo v svojih kolekcijah. A pričujoča razstava se osredotoča na pomembne umetnine, ki jih ni mogoče videti. V tem kontekstu raziskuje digitalne zmožnosti, da skozi virtualne replike in dokaze obuja dela, ki jih sicer ni mogoče videti."

Umetniška direktorica Tate Media Jane Burton pa o razstavi razmišlja: "Galerija izgubljene umetnosti je muzej duhov, prostor senc in sledi. Obstaja lahko le virtualno. Izziv je bilo zbrati in povedati zgodbe iz ozadja izginulih del, še posebej takrat, ko je za umetnino ostala le fotografija slabe kakovosti. Rezultat je novi način gledanja umetnosti, pri čemer je zaradi tako različnih ravni vstopa v delo izkušnja lahko zelo bogata."

Preberite še:

Vsakdo je lahko soavtor spletnih kratkih animacij o gozdu

Spletni umetniški projekt This Exquisite Forest, pod katerega sta se podpisala Chris Milk in Aaron Koblin, vabi k sodelovanju. Vsakdo lahko sodeluje pri ustvarjanju kratkih animacij.

V Avstriji naj bi našli izgubljeno Klimtovo fresko

Ob 150. obletnici rojstva Gustava Klimta je nek Avstrijec doma odkril domnevno izgubljeno fresko avtorja, vendar pa strokovnjaki menijo, da je fresko v resnici naslikal njegov brat Ernst.

V galeriji Tate Britain na ogled drugačen London

V londonski galeriji Tate Britain so na ogled postavili razstavo Drugačen London: Posnetki mestnega življenja svetovno poznanih fotografov 1930-1980.