Čeprav je Katja Šulc od malih nog nastopala na odrskih deskah, je dokončna odločitev, da glasbi nameni več časa, padla leta 1999 na potovanju po Mehiki, kjer se je v nekem baru po naključju na odru znašla z lokalnim bendom.

S televizije Katjo Šulc poznamo predvsem po vlogi voditeljice oddaje Knjiga mene briga, ki ji bo prihodnje leto predana že deseto leto in ki je tudi pomembno vplivala na njeno glasbeno izražanje. Za njo je uspešno leto gostovanj po tujini, ki se je začelo z izvedbo ene izmed najlepših slovenskih ljubezenskih poezij na festivalu Sarajevska zima, ki je letos potekal pod sloganom Umetnost ljubezni in na katerem so Katjin projekt izbrali med več kot 200 prijavljenimi. Med poletjem je skočila tudi v Španijo, kjer je med drugim nastopila na prizorišču Campo de Cebada v madridski četrti La Latina, kot prvi mednarodni gostji pa ji je mesto pripadlo tudi na festivalu Villamajazz v provinci Leon. Jeseni je glasbenim uspehom dodala še šansonsko zmago.

New York in Mila

Čeprav je od malih nog nastopala na odrskih deskah, je dokončna odločitev, da glasbi nameni več časa, padla leta 1999 na potovanju po Mehiki, kjer se je v nekem baru po naključju na odru znašla z lokalnim bendom. Obojestransko navdušenje je botrovalo, da je Katja z njimi ostala še ves teden, prvi nastop z bendom in navdušenje poslušalcev pa je končno pretehtalo, da se najbolj od vsega želi ukvarjati z glasbo, ki se ji je intenzivno začela posvečati pri svojih dvajsetih z obiskovanjem glasbenih delavnic, učenjem solo petja, teorije glasbe in učnih ur klavirja.

"Ko sem izvedela, da sem sprejeta in da resnično odhajam v New York, kjer sem ostala eno leto, so se mi uresničile sanje."

Diplomantka nemškega jezika in književnosti, ki se je po koncu študija sicer preizkusila v prevajanju in poučevanju, razlog za svoje relativno pozno glasbeno udejstvovanje pripisuje iskanju, izgubljenosti, sramežljivosti in spletu okoliščin. "Tudi doma sprva ni bilo silnega navdušenja nad glasbeno potjo, kar se je spremenilo, ko so slišali moje prve glasbene posnetke iz filma Norega se metek ogne. Sicer pa se mi zdi, da so redki starši, ki bi za svojega otroka navijali, da bi ustvarjal pevsko kariero." Med preizkušanjem različnih glasbenih zvrsti ji je najbolj ustrezal prav jazz, ki ga je pilila pri Ireni Vidic. Prav ona ji je tudi pomagala pri opravljanju sprejemnih izpitov za študijski program Jazz & Contemporary music program na akademiji The New School v New Yorku.

"Ko sem izvedela, da sem sprejeta in da resnično odhajam v New York, kjer sem ostala eno leto, so se mi uresničile sanje," priznava Katja, ki dodaja, da je tudi zaradi odličnega učnega sistema od študija v Velikem jabolku ogromno odnesla. Vseskozi se je navduševala tudi nad uglasbeno poezijo in ko je med obema semestroma v roke dobila poezijo Mile Kačič, jo je prevzela do te mere, da je sklenila, da jo uglasbi. "Ideja je bila tako močna, da sem preprosto vedela, da to moram narediti. Spevne, ritmične in melodične pesmi, ki so izjemno bogate in ljudske hkrati, so bile idealne za uglasbitev. Prav tako se v njih, podobno kot v jazzovski glasbi, skriva cel spekter emocij, od radosti, upanja, zaljubljenosti, oboževanja, predanosti do najhujše samote, trpljenja, bolečine, kar me je kot interpretko še posebej navduševalo." V sodelovanju z Ninom de Glerio, Jeleno Ždrale, Tjašo Fabjančič in drugimi glasbeniki so leta 2008 uglasbene Miline pesmi pristale na Katjinem prvencu Mila.

"Vsak moj projekt nosi svoj koncept, lahko pa rečem, da je vsem skupna teža na izpovednosti, na besedilih."

Ustvarja glede na razpoloženje

Od uglasbene poezije jo je pot sočasno vodila tudi v urbane pop vode. Z ekipo RDYO DJs je za ploščo Sladica posnela svojo prvo avtorsko skladbo Twisted delight. "Takrat sem začela tesneje sodelovati z DJ-em Pierom. Po drugi skladbi I love you, you scream, ki je zaživela tudi v videospotu Miha Knifica, ki se je pravkar uvrstil med deset najboljših domačih spotov desetletja, je trenutno v pripravi še en singel, ki bo po vsej verjetnosti izšel prihodnje leto, ko tudi načrtujem izid albuma," pripoveduje Katja in dodaja, da bo, čeprav zelo rada poje v slovenščini, večina pesmi na albumu v angleškem jeziku, slišali pa bomo lahko tudi nekaj v španščini in francoščini. "Pisanje besedil v slovenščini mi na to podlago preprosto ne gre. Enkrat sem se zavestno spravila k pisanju v našem jeziku, a mi ni šlo. Morda zaradi glasbe, ki ni ravno najbolj domača, zato mi besedilo v slovenskem jeziku zveni preveč umetno."

Katja na svoji poti raziskuje različne glasbene žanre, tako se z nekaterimi skladbami dotika celo hip hop in reagge ritmov. Prav ta raznolikost pa ji je, kot pravi sama, pravzaprav najbolj všeč, kar pripisuje tudi pestremu naboru glasbe, ki jo posluša vsak dan. Da bi pristala le v enem žanru, si ne predstavlja, kar v določeni meri odslikava njen vsestranski karakter in ustvarjanje glede na razpoloženje. "Ustvarjanje besedil in glasbe doživljam kot igro, sploh z DJ-em Pierom. Zdi se mi, da na ustvarjalca vplivajo ljudje, ki vstopijo v njegovo življenje in ga usmerijo v določeno smer. S Pierom me je zelo odneslo v klubske, dancehall, 'lounge' elektronske vode. Kar zadeva dojemanje glasbe, vse navdihuje jazz. Vsak moj projekt nosi svoj koncept, lahko pa rečem, da je vsem skupna teža na izpovednosti, na besedilih."

"Če so na eni strani umetniki, ki s svojim delom odražajo neko trenutno stanje družbe, in na drugi tisti, katerih delo odraža neko vizijo, bi rekla, da sama bolj spadam v drugo skupino."

Na poti domov

Prijetno presenečenje je Katja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega šansona, kjer je zmagala s skladbo Na poti domov avtorja Nina de Gleria. "Šanson mi je blizu, saj gre za zvrst, pri kateri je velik poudarek na besedilu in interpretaciji, ali kot pravi Juliette Greco, gre za zgoščeno triminutno gledališko delo ali roman, zato ponuja tudi igralski izziv, kar mi je zelo všeč."

Trenutno stanje duha nanjo kot ustvarjalko niti ne vpliva. Njena besedila za zdaj niso politično ali socialno angažirana. "Če so na eni strani umetniki, ki s svojim delom odražajo neko trenutno stanje družbe, in na drugi tisti, katerih delo odraža neko vizijo, bi rekla, da sama bolj spadam v drugo skupino," konča Katja, ki bolj teži k temu, da s svojo glasbo poslušalce – bolj kot opozarja na neke družbene probleme – popelje v neko drugo dimenzijo.

"Ples me dela živega"

Če bi upošteval želje sorodnikov, bi postal duhovnik, a ker je sledil svojim sanjam, se je zapisal plesu. Fearghus Ó Conchúir spada med vodilne irske koreografe. Vse pa se je začelo v cerkvi ...