Conflict of interest revisited*

Konflikt interesov je bil dolga leta le malo znan pojem na slovenski politično-gospodarski sceni, oziroma bolje rečeno, konflikt interesov so eminentne politične staroste pokroviteljsko zagovarjale kot "mreženje" in logično posledico majhnosti slovenskega prostora. Šolski zgled pristopa h konfliktu interesov S konfliktom interesov se lahko ravno zaradi povezanosti in znanstev hitro srečamo ob svojem delu. Šolski zgled, kako naj v takšnem primeru postopamo, nam ponujajo multinacionalne korporacije, ki od svojih zaposlenih in še posebej menedžerjev zahtevajo vsakoletno izjavo o kakršnikoli možnosti konflikta interesov. Po prijavi konflikta skupaj s službami v centrali najprej ugotovite, ali gre v resnici za konflikt interesov ali zgolj za možnost konflikta interesov, in se potem dogovorite o nadaljnjih korakih. Kako je s konfliktom interesov v praksi? Konflikt interesov sicer sam po sebi ne prepoveduje poslovanja z znanci, prijatelji ali celo družinskimi člani, je pa treba na primer z več ponudbami dokazati, da gre za najboljšo rešitev. Na koncu je treba zaprositi za odobritev ne le svojega šefa, ampak tudi njegovega predpostavljenega. Načeloma se lahko izognete prijavi konflikta interesov, vendar pa takšen menedžer po definiciji ne opravlja svoje funkcije varuha imetja in interesov korporacije in je zato v podjetju nezaželen. Minister Stepišnik bi lahko o namerah svojega podjetja obvestil vsaj predsednico vlade, če ne parlament, in s tem zagotovil transparentnost – le na ta način bi se tudi v resnici in ne zgolj deklarativno izvzel iz postopka odločanja. Razlike med korporacijami Veliko korporacij izvaja ničelno toleranco do konflikta interesov, ki tako predstavlja del "DNK" podjetja. So pa tudi primeri, kjer so celo globalna podjetja prizanesljiva do konflikta interesov, nič drugače kot slovenska politika. Popoprani primer Poznam primer podjetja, ki se nahaja med prvimi stotimi na Forbesovi lestvici in kjer je imel seniorni menedžer na delovnem mestu hkrati dve ljubici, ki jima je bil tudi predpostavljen. Poleg tega je še ena izmed njegovih podrejenih zanj izvedla nečedni posel, tako da je namenila sredstva podjetja za šefov privatni namen. Tako ena izmed ljubic kot tista, ki je zanj opravila uslugo, sta imeli vsaka svojo najboljšo prijateljico, ki sta tudi "raportirali" našemu šefu. In ta menedžer je več kot desetletje skrbno bdel nad karierami petih posameznic, ki so pogosto sprejemale odločitve, ko se je on "izvzel iz postopka odločanja". Ljudje so se sicer pritoževali, a je evropski menedžment ostal prepričan o njegovi in njihovi "kakovosti in odlikah". Takšna toleranca ni bila presenetljiva, saj je isto podjetje med drugim izvajalo nepisano politiko promoviranja na seniorna delovna mesta nesorazmernega števila državljanov ene izmed manjših evropskih držav in s tem ustvarjanja klik. Lahko si samo mislimo, koliko uspešnejše bi bilo to podjetje, če bi izvajalo načela transparentnosti. Nauk Če se pošalim in parafraziram priljubljenega ameriškega predsednika, potem ne "sprašujte, kaj lahko storite za državo ali podjetje", pač pa "kaj lahko storite za vašega šefa", posebej če in ko se ta izvzame iz postopka odločanja. V resnici je konflikt interesov hudo resna stvar, posebej v majhnih okoljih, kot je slovensko. Ne glede na mnenjske voditelje v slovenski politiki in gospodarstvu, konflikt interesov predvsem ni "mreženje" in tovrstna konfuznost lahko za družbo – bodisi državo bodisi podjetje – hitro pomeni "poljub smrti". *Ponovno o konfliktu interesov