Nesposobneži (beri: idioti!)

Če želiš zaslužiti velike vsote denarja, napadeš oziroma špekuliraš na račun tistega, ki je najranljivejši. Po svetu najranljivejši monetarni sistem je evroobmočje zaradi pomanjkanja politične enotnosti in omejenih sredstev, ki so na razpolago skupni centralni banki. Evro je valuta brez hrbtenice in brez politične odgovornosti. Je edina na svetu, za katero ne stoji enoten politični sistem, ki bi, če bi bilo treba, deloval kot končni porok. Tega so se finančni centri moči na začetku zadnje gospodarske krize zavedali, in ko so razumeli, da smo na stari celini popolnoma zmedeni, sprožili udarec, ki je bil skoraj usoden za EU v letih 2011 in 2012. Če napadeš nestabilen sistem, pa ga napadeš pri najšibkejšem členu verige. Špekulanti so napadli Grčijo. Merklova, ki je zagovarjala finančno disciplino in odgovornost posameznih držav, ne da bi razumela vojno, v katero se je podala, je pri partnerjih v Bruslju izsiljevala rešitve, ki niso bile sistemske. Zahtevala je, da posamezna država reši sama sebe pred kolapsom. Pogojevala je pomoč. Dolge mesce smo v Uniji igrali igro, ki nam jo je vsiljeval finančni svet. Zaslužki za mednarodne gigante so bili veliki. Izguba v blaginji državljanov nepopravljiva za nekaj let. Grčiji so sledile Irska, Portugalska, Španija in vse se je ustavilo, ko so se špekulanti lotili prevelike ribe: Italije. Takrat so se začele iskati skupne rešitve znotraj Unije in napetosti so se umirile. Nemci so sprejeli prve kritike in Evropska centralna banka je posredno z nakupom določenih obveznic sprostila malo likvidnosti v sistem ne glede na dejstvo, da je nadzor inflacije edina naloga, vpisana v njenem statutu. Upali smo, da bo leto 2013 mirnejše. Upali smo, da se bodo letos veljaki v Bruslju lotili primernih reform znotraj evroobmočja, da nam zagotovijo stabilnost in verodostojnost trga za boljšo prihodnost, vendar vse kaže, da radi zamujamo zgodovinske priložnosti. Vse kaže, da se v Bruslju res srečujejo le nesposobneži. Ali so res vsi voditelji evropskih držav idioti? Otroke učimo, da je treba varčevati. Vsako žepnino babice ali dedka, vsak zaslužen cent morajo dati na varno ... v banko. Ne glede na dejstvo, da nam banke računajo visoke stroške za vodenje varčevalnih računov, skušamo ves denar, ki ga vsi mi zaslužimo, med življenjem oplemenititi s pomočjo bank. Tam štejemo rezultate svojega vsakodnevnega dela. Tam imamo na varnem vse, kar smo zaslužili. Da bi državljane umirili pred paniko, ki jo je povzročala kriza, in da bi preprečili histeričen odhod likvidnosti iz evropskih bank – kar bi bilo usodno za vse nas –, je Unija pred oseminštiridesetimi mesci sprejela ukrep, da morajo države Unije jamčiti do 100.000 evrov vsakemu varčevalcu v primeru likvidne nesposobnosti bank. Umirjenost varčevalcev, delavcev, investitorjev je primarnega pomena za stabilnost bančnega sistema, torej za normalno delovanje trga. To, kar sem zaslužil, je moje in to, kar je moje – da bo na varnem –, dam na banko, kjer mi tega nihče ne more vzeti. Vse v najlepšem redu, dokler si Angela Merkel in preostali pametnjakoviči v Bruslju ne izmislijo še ene pogruntavščine. Da "pomagajo" Cipru, ki je zašel v finančne težave zaradi preobremenjenosti pri grški krizi, zahtevajo davek na bančne račune v Cipru. Če imaš na računu 100.000 evrov, ti čez noč vzamemo 6.750 evrov! Ciprski parlament je ustavil ukrep, a škoda je bila narejena. Da bi rešili evrosistem, so v Bruslju pripravljeni potopiti vse zaupanje v naše bančne sisteme z eno samo neumno odločitvijo! Kateri investitor še bo verjel v naše bančne sisteme? Kdo bo sploh še varčeval v evropskih bankah? Kje po svetu lahko vlada oropa državljane čez noč? V kakšni afriški diktaturi? Ne. V Evropski uniji! Kateremu otroku bomo še rekli, daj dinarčke na varno na banko? Zaradi ugodnosti tamkajšnjega bančnega sistema so na Cipru ogromne vsote in tam potekajo pomembne mednarodne transakcije. Ciper je del evroobmočja. Ciper je ne glede na dejstvo, da je vsaj polovični fiskalni raj, del našega sistema. Bruseljski veljaki so ga sprejeli kot članico, pri čemer so se zavedali vseh prednosti in vseh morebitnih težav. Tako kot so v preteklosti sprejeli Grčijo iz političnih razlogov ali "uspešno" Irsko. Ko postaneš velika družina, posameznik ne obstaja več. Posameznika pa moraš reševati tako, da imaš pred seboj usodo celotne družine. Vse kaže, da v Bruslju še niso razumeli nauka. Še naprej delajo napake in spet poglabljajo krizo Unije. Ciper je, geostrateško gledano, otok izrednega pomena. Še vedno razdeljen na turški in grški del je v bližini ogromnih plinskih podmorskih zalog. Ni si težko predstavljati, kako vlada iz Nikozije – glede na ogromne vsote ruskega denarja, ki so shranjene v ciprskih bankah in katerih izgube si tamkajšnje gospodarstvo ne more privoščiti – vodi pogovore z Moskvo za pomoč. Na primer: Moskva krije finančne težave, Nikozija pa Gazpromu podari plinska polja v prihodnosti. Zelo verjeten scenarij, le da bo tudi Kremelj, če se bo odločil, da bo pomagal Cipru, to storil v zadnjem trenutku, ko bo lahko kupil otok na razprodajah. Ciper nima milijona prebivalcev. Država potrebuje pet milijard evrov, kar je – da si zadeve lažje predstavljamo – dve milijardi manj od zadnje dokapitalizacije banke Unicredit! Drobtinice. Upajmo, da bo nova slovenska vlada primerno nastopala na EU-parketu na temo Cipra, ker če Slovenija v prihodnje zaide v enake težave, ne bi rad dobil istega recepta reševanja evropskih pametnjakovičev! O reševanju Cipra se bodo lomila kopja mednarodnih interesov, a nestabilnost so spet povzročili naši! Vsa čast jim! Evropejci moramo čim prej zahtevati izvolitev predsednika Evropske komisije. Vsaj nekdo mora začeti odgovarjati.