Novinarji na Roško

Slovenija, ki je bila leta 1988 na tleh zaradi gospodarske krize, je potrebovala samo povod, da svoje nezadovoljstvo izrazi na ves glas. Vžig zažigalne vrvice pred polnim sodom smodnika je bila takrat aretacija četverice. Janša,Borštnar,Tasić in Zavrl ali JBTZ. To pišem, ker se otroci o tem v šolah skorajda ne učijo. Ko je sod eksplodiral, je umrla diktatura (komunizem) in razpadla država (Jugoslavija). Danes se to dogaja v medijskem prostoru. Mediji, posebej tiskani, ki se jim težave zaradi upada branosti (gledanosti, poslušanosti) večajo iz leta v leto, so se znašli v slepi ulici. V tej brezizhodnosti so se medijski lastniki odločili, da bodo novinarje prisilili v spremembo statusa. Pravzaprav mediji že leta raje sodelujejo z novinarji, ki imajo status samostojnih novinarjev (podobno kot samostojni kulturni delavci), kot da bi jih zaposlili za nedoločen čas. A šele danes, ko je zaradi drastičnega upada naklad vrag odnesel šalo, bo tovrstno sodelovanje postalo splošno pravilo. Ponekod so to že storili, drugod to napovedujejo ali o tem razmišljajo. Večkrat sem že slišal od poznavalcev, kako napovedujejo, da bo do jeseni medijska krajina povsem spremenjena. Desetine novinarjev naj bi ostale brez službe, precej več pa brez redne zaposlitve. Roko na srce, v gospodarstvu ni nič drugače. Redno zaposleni delavci so dragi in zaščiteni, zato podjetja namesto zaposlitev sklepajo pogodbe s samostojnimi podjetniki. Obvoz je s stališča delodajalca povsem logičen, saj se delavec za nedoločen čas za manjše podjetnike v težavah lahko hitro spremeni v mlinski kamen za vratom. Sindikati, ki neusmiljeno vztrajajo pri popolni zaščiti redno zaposlenih delavcev, so ostali le še zagovorniki slovenske elite srednjega sloja: srečnežev, ki so zaposleni v javni upravi. Verjetno ni treba pojasnjevati, da račun potratnega javnega sektorja plačujejo vsi drugi zaposleni državljani. Zanimivo, da se le redkokdo vpraša, zakaj so mediji prišli v tako krizo. Upad tiskanih naklad je namreč v Sloveniji veliko večji kot v tujini. Le zakaj? Vprašanje je tudi, zakaj v taki krizi naklada Reporterju sploh ne pada, Družini in Ognjišču pa le malenkostno. Nihče od lastnikov ne pove, koliko ljudi je odpovedalo časopisje in hkrati povedalo, da je glavni razlog neobjektivnost. Odgovor na vprašanje, kdo je kriv, je na dlani. Direktorji in odgovorni uredniki medijev. S prstom bodo nanje pokazali tudi novinarji, ki bodo izgubili redne službe in vzrokov za krizo ne vidijo v nepluralnosti. Posledice manjšanja naklade bodo namreč plačali prav novinarji, ki bodo ostali na cesti, in tisti, ki bodo od zdaj poslovali kot samostojni novinarji. Direktorjem se bo zaradi krize kvečjemu malce zmanjšala plača. Za leta neustreznega vodenja medijev pa ne bo odgovarjal nihče. Zlobneži bodo dejali, da so si mnogi novinarji sami krivi, saj so bili številni mediji v njihovi lasti, a so svoje delnice prodali. Hkrati se je ravno novinarska večina običajno tiho strinjala z novimi uredniki, bila tiho ali celo sodelovala pri medijskih pogromih zoper tradicionalne "razredne sovražnike". Zdaj, ko so jih šefi odrabili, jih bodo odvrgli kot staro kalceto. Oprostite, nogavico. Lahko se zgodi, da novinarji tega ne bodo požrli, ampak bodo zapustili svoje pisarne in se odpravili na Roško. Velik del slovenskih medijev je vedno deloval kot politični projekt. V službi politične levice in stricev iz ozadja. Naklada in kakovost sta bili zato drugotnega pomena. Mediji so odigrali ključno vlogo pri tem, da je Slovenija danes gospodarsko in politično trdno v objemu levih stricev, ki si tu in tam pomagajo tudi s kakim desnim stričkom – pomočnikom. Tako ne gre več naprej. Ljudje so se medijev naveličali. Ljudje jih niso pripravljeni več plačevati. Zelo pogosto slišim, ko ljudje govorijo, da so odpovedali časopisje in prenehali gledati poročila. Enako dokazujejo tudi ankete. Slovenski mediji so prišli do točke, ki smo ji v politični zgodovini rekli JBTZ. Prihajajo viharni časi, ki bodo prinesli velike spremembe. Prihodnje mesece in leta bodo preživeli le nekateri od teh, ki se danes zdijo nepogrešljivi.