O. J. Pistorius

V tem primeru se je zločin zgodil v elitnem naselju v Pretorii, kjer živijo bogati belci. Policija je na kraj zločina prišla v zgodnjih jutranjih urah. V kopalnici hiše južnoafriškega atleta, dobitnika šestih olimpijskih zlatih medalj iz Londona, Oscarja Pistoriusa je ležalo truplo manekenke Reeve Rebecce Steenkamp. Osumljenca so prijeli takoj. Osumljenec je bil kar Oscar Pistorius sam. Po prvih ugotovitvah naj bi skozi zaklenjena vrata kopalnice trikrat ustrelil svoje dekle, ki je umrlo še pred prihodom reševalcev. Policija je zasegla tudi morilsko orožje, pištolo kalibra 9 milimetrov. Aretacija slavnega atleta je postala svetovna senzacija. I. Pot iz nebes v pekel je strma in hitra. Umor, ki so ga mediji pripisali Pistoriusu, je razbil njegovo dozdajšnjo idealizirano podobo. Junak je nenadoma postal morilec in psihopat. Še istega dne so v Južni Afriki začeli odstranjevati plakate z njegovo podobo. V civilizirani družbi ni prostora za javni linč. Kljub boleči zapuščini apartheida ima Južna Afrika razdelan pravni sistem, ki v ničemer ne zaostaja za anglosaksonskim. Oscar Pistorius, ki je za zdaj de iure še nedolžen, bo deležen poštenega sojenja. To je njegova pravica. Če ga bo država hotela obsoditi, bo moralo tožilstvo zoper njega zbrati dovolj trdnih dokazov. Že v začetni fazi pa se zdi, da to ne bo preprosto. Še več, kažejo se celo določene podobnosti z enim najodmevnejših kazenskih procesov v Združenih državah pred skoraj dvajsetimi leti – s sojenjem O. J. Simpsonu, ki je potekalo tako rekoč v živo in ga je spremljal ves svet. O. J. je bil obtožen umora svoje nekdanje žene Nicole Brown Simpson, a so ga zaradi pomanjkanja dokazov na koncu oprostili. (Pozneje je bil obtožen in obsojen na 33 let zaporne kazni zaradi drugih kaznivih dejanj.) Zanimanje za sojenje Pistoriusu bo brez dvoma še večje. Ima vse značilnosti filmske senzacije; na zatožni klopi bo sedel športnik, junak in invalid. Nekdo, ki je čez noč postal svoje diametralno nasprotje: morilec. Kako je to mogoče, kaj se je moralo zgoditi, da je tako svetla in pozitivna osebnost nenadoma izgubila svoj svetniški sij? Kaj se je dogajalo v njegovi glavi? Je šlo res za nesrečen primer, za nenaklepno dejanje? Živimo v dobi komunikacij in socialnih omrežij. Mediji nas bodo zasipali z informacijami, interpretacijami in občasno tudi z moraliziranjem. Temu se ne bo dalo izogniti. II. Kaj se je dogajalo 14. februarja ponoči v Pistoriusovi hiši, je v tem trenutku uganka. Osumljeni atlet trdi, da ga je zbudil hrup in da je mislil, da gre za vlomilca. Prepričan, da njegovo dekle spi zraven njega v postelji, je vstal, pograbil pištolo, šel v popolni temi proti kopalnici, od koder je prihajal hrup, in štirikrat ustrelil v zaprta vrata. To zgodbo je ponavljal ves čas in najbrž bo pri njej vztrajal tudi med sojenjem. Osumljenec ne zanika, da je streljal. Razlika, od katere sta odvisni razsodba in posledično tudi kazen, je torej v tem, ali se je zavedal, na koga strelja. Če bo njegovemu odvetniku – to naj bi postal eden najboljših južnoafriških kazenskih pravnikov Barry Roux – uspelo dokazati, da ni šlo za naklep, skratka da je bil prepričan, da strelja na vlomilca, potem se lahko Pistorius relativno uspešno reši dolgoletne zaporne kazni. Toda prav poceni se vseeno ne bo mogel "izmazati", kajti argument nekakšnega izrednega silobrana ne bo prišel v poštev. Južna Afrika je sicer ena izmed trinajstih držav na črni celini, ki so odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja. Tisto, kar lahko Pistoriusa reši dolgoletnega zapora, je vrsta procesnih napak. Še posebej če bo obramba uspešno izkoristila vrsto napak v policijski preiskavi, ki jo je sprva vodil detektiv Hilton Botha. Tega so že čez nekaj dni na hitro zamenjali, kajti v javnost je prišlo, da je tudi sam osumljen poskusa umora sedmih ljudi, ko je pred dvema letoma streljal na kombi. Mediji poročajo, da južnoafriška policija ni dovolj učinkovito zavarovala kraja zločina in da ni poskrbela za zaščito dokazov. Po hiši so se sprehajali brez zaščitnih oblačil. Prav tako naj ne bi preverili, ali je bil res osumljenec tisti, ki naj bi poklical policijo in reševalce. Najpomembnejše pa je to, da preiskovalci niso pobrali vseh dokazov na kraju zločina. Na primer krogle, ki je ležala v straniščni školjki. Prav tako je policija dovolila, da so na Pistoriusov dom prihajali njegovi prijatelji, ki naj bi celo odnesli nekaj kosov streliva za orožje, za katerega atlet ni imel dovoljenja. Dozdajšnja interpretacija dogajanja sicer omenja prepir, ki naj bi mu sledilo streljanje. Toda vprašanje je, kako se bodo priče izkazale na sodišču. V zadevi O. J. Simpson se namreč niso. Pistoriusov sosed, ki je tožilstvu povedal, da je slišal prepir iz osumljenčeve hiše, živi približno sto metrov stran. Neka druga priča je trdila, da je slišala ženske krike, vmes pa več strelov. Skupaj pet ali šest. Iz osumljenčeve pištole so bili izstreljeni štirje naboji. Težava pri tako nezanesljivih pričah je v tem, da lahko na glavni obravnavi naredijo več škode kot koristi. Soseda O. J. Simpsona je trdila, da ga je videla, kako je odhajal s kraja zločina v noči, ko se je zgodil umor. Neki prodajalec nožev pa je bil prepričan, da mu je tri tedne pred umorom prodal velik nož. Ampak na koncu nobenega od njiju niso poklicali na prostor za priče. Bila sta preveč nezanesljiva, O. J. pa je imel preveč izkušene odvetnike. Med njimi so bili tudi F. Lee Bailey, Johnnie Cochran in Alan Dershowitz, ki so izkoristili dejstvo, da policija ni poskrbela za DNK-dokaze. Največji fiasko se je zgodil z znamenito okrvavljeno rokavico, ki se ni prilegala Simpsonovi roki. Bila je premajhna. Tožilstvo je trdilo, da se je pač skrčila, na to pa je Cochran odgovoril z besedno igro "if it doesn't fit, you must acquit". III. Oscar Pistorius je bil nacionalni junak in eden najbolj priljubljenih južnoafriških športnikov. Rodil se je 22. novembra 1986 v Johannesburgu. Njegov pradedek po materini strani se je v Južno Afriko preselil iz italijanske Furlanije. Zaradi prirojene mišične napake (fibularna hemimelija) so mu pri 11 mesecih amputirali obe nogi med gležnjem in kolenom. V mladosti se je aktivno ukvarjal z različnimi športi in na koncu pristal pri atletiki. Reevo Steenkamp je spoznal novembra lani. Manekenka in pravnica je bila tri leta starejša od njega in prav tako ena najbolj priljubljenih južnoafriških medijskih zvezd. Pred skoraj desetimi leti je med jahanjem padla s konja in si zlomila hrbtenico. Po dolgotrajnem okrevanju se je znova naučila hoditi. Njuna kratkotrajna zveza naj bi bila neproblematična, idilična. Toda policija je Pistoriusa pred tremi leti že aretirala zaradi nasilništva nad neko žensko, vendar so ga izpustili in pozneje umaknili obtožni predlog. Je k temu pripomogla tudi njegova medijska slava? Tudi če se je takrat izmazal zaradi svojega statusa, ki ga je na lanskih olimpijskih igrah kvečjemu še okrepil, se je zdaj znašel v res zapletenem položaju. Kako bo lahko pojasnil smrt svojega dekleta, ne da bi se pri tem odprla še nekatera druga vprašanja. Recimo o njegovih preteklih nasilniških dejanjih ali odnosih, ki jih je imel z ženskami. Tožilstvo bo brskalo brez milosti. Če bodo našli vsaj približno kredibilno zgodbo, ki bo kazala na to, da je kdaj grobo ravnal z dekleti, bil do njih fizično ali psihično nasilen, bo pot do dokazovanja naklepnega umora lažja, četudi to še ne pomeni, da bo vplivala na razsodbo. V zadevi O. J. Simpson je namreč Alan Dershowitz oporekal tožilstvu, ki je dokazovalo, kako je bil obtoženi v preteklosti fizično nasilen do nekdanje žene Nicole, češ da statistika kaže, da je zgolj neznaten odstotek žensk, ki so deležne fizičnega nasilja svojih partnerjev, na koncu tudi žrtev istih partnerjev. Sodišče bo v tej fazi postopka odločalo, ali lahko osumljenec proti plačilu varščine ostane na prostosti ali pa vseeno obstaja prevelika stopnja tveganja (begosumnost). Vprašanje, ki je pri presoji ključno, je povezano z osebnostjo osumljenca. Ali si tako slavna osebnost sploh lahko privošči pobeg? Je sploh smiseln? Oscar Pistorius se ne bori za svoje življenje, temveč za svoje ime. Če bo spoznan za krivega naklepnega umora, je bilo vse, kar je v svojem življenju plemenitega dosegel, zaman. Mar ni to hujše od smrti?