Po izobrazbo v tujino

Najkrajša možnost so poletne šole in seminarji, najbolj priročna izmenjave in prakse med študijem, saj je na voljo več štipendijskih programov, ki pomagajo pokriti stroške, največji izziv pa vpis na študijski program na tuji univerzi.

Izmenjave posameznika obogatijo z novimi izkušnjami, in to brez plačila šolnine. Kljub veliki izbiri pa so izmenjave še vedno precej omejene, saj morajo imeti fakultete med seboj podpisane dogovore, hkrati pa mora študent na izmenjavi študirati predmete, ki so podobni tistim, ki jih vsebuje predmetnik študija na matični fakulteti.

Čar študijskih programov v tujini pa je prav v tem, da obstaja množica študijskih programov, ki jih v Sloveniji sploh ne poznamo, recimo cirkuške študije, vikinške ali kanadske študije, študij mednarodnega razvoja, študij džeza, študij odločanja ali tropske medicine.

Kako izbrati program Prva značilnost tujih univerz je, da je izbira pogosto veliko bolj obširna. Univerza v Oxfordu recimo ponuja več kot 300 različnih dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih programov. Poleg tega je na izbiro tudi veliko več univerz, v Veliki Britaniji na primer jih je več kot 100.

Izbiri prave fakultete je torej treba nameniti precej časa. Veliko informacij se da dobiti prek spleta, tako prek uradnih spletnih strani univerz, uradnih lestvic in pregledov kot različnih forumov, kjer (potencialni) študentje izmenjujejo mnenja. Glavni izmed forumov v Veliki Britaniji je The Student Room.

Sicer pa vedno več univerz v Evropi ponuja študijske programe tudi v angleščini, s čimer je vedno več študijskih programov vedno bolj dostopnih. Poleg tega nekatere univerze ob doplačilu pred začetkom študija organizirajo tudi tečaj angleščine s poudarkom na izrazoslovju, s katerim se bo študent srečeval skozi študij.

Kako in kdaj se prijaviti na študij v tujini Vsaka država, tudi znotraj Evropske unije, ima svoj postopek, pogoje in roke za prijavo, zato je treba načrtovati vnaprej. Za dodiplomski študij v Veliki Britaniji je treba prijavo oddati prek enotnega sistema UCAS, rok za večino univerz pa je v januarju. Po drugi strani pa se prijave na podiplomski študij v Veliki Britaniji oddajo neposredno na univerzo, ki izvaja študijski program, vsaka univerza pa postavi svoje roke in pogoje.

Med najbolj pogostimi pogoji je zahteva, da prijavi priložite utemeljitev, zakaj se želite vpisati na izbrani študij. Ob prijavi je pogosto treba priložiti tudi potrdilo o znanju jezika, v katerem se izvaja študijski program, kar za izmenjavo ponavadi ni treba. To seveda pomeni, da se je razmišljanja o študiju v tujini treba lotiti veliko prej, kot če nameravate študirati v Sloveniji.

Po drugi strani pa za vpis na magistrski študij v Angliji ne potrebujete nujno diplome. Komisija namreč pri odločanju upošteva posameznikove delovne izkušnje na dotičnem področju, na odločitev pa vpliva tudi njihova ocena, koliko bo posameznik prispeval k razpravam v predavalnici in koliko se bodo drugi lahko od njega naučili, saj to doda vrednost študijskemu programu. Precej praktično, torej.

Kakšni so stroški Glavna ovira oziroma izziv pri razmišljanju o študiju v tujini je, kako pokriti stroške, ki so pogosto višji kot doma. V tujini so sicer šolnine bolj pogoste kot pri nas, vendar se jim je tudi v tujini mogoče izogniti. Na Norveškem, Finskem, Danskem, Škotskem in Islandiji šolnin za evropske državljane ni, v Nemčiji, Španiji in na Nizozemskem pa se šolnine trenutno gibljejo med 1.000 in 2.000 evri letno. V Angliji so šolnine višje, za dodiplomski študij okoli 12 tisoč evrov letno, za podiplomski študij pa so lahko tudi precej višje.

Poleg šolnine pa je seveda treba vračunati tudi stroške bivanja, ki se od države do države, pa tudi znotraj posameznih držav, razlikujejo. Večina univerz ima vsaj osnovne informacije objavljene na svoji spletni strani.

Štipendije in delo med študijem Študentsko delo v času študija je pri nas nekaj običajnega. Pri odhodu v tujino je treba upoštevati tudi, da na nekaterih univerzah obštudijsko delo ni dovoljeno, ali pa je omejeno, zato na postranski zaslužek v času študija ni vedno mogoče računati.

Izjema so seveda poletne prakse, ki so v tujini pomemben del študija in pripomorejo k boljši zaposljivosti diplomantov, saj med študijem pridobijo ustrezne delovne izkušnje. Sprotnih prihodkov v tujini bo tako v času študija verjetno malo, zato je pred odhodom treba preveriti, ali je za izbrani študij in državo na voljo kakšna štipendija.

Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje redno osvežuje seznam štipendij, izmed katerih so nekatere omejene na posamezne države, recimo Indijo ali Kitajsko. Verjetno največji štipendijski razpis pri nas je Ad futura, ki za dodiplomske in podiplomske študije v tujini namenja dva milijona evrov in krije šolnino do 15 tisoč evrov letno ter stroške bivanja do 12 tisoč evrov letno (odvisno od države izobraževanja).

Poleg občinskih, Zoisove in štipendij posameznih organizacij v Sloveniji pa je vredno raziskati tudi tuje štipendije. Informacije o teh so pogosto objavljene kar na spletnih straneh izbrane univerze, vendar so nekatere na voljo le državljanom izbranih držav ali za določene študijske programe.

Študij prek spleta V tujini je precej uveljavljen tudi študij prek spleta (t. i. online study), ki je pogosto na voljo kot izredni študij, torej študij, ob katerem je dovoljena zaposlitev za polni delovni čas. Ena najbolj uveljavljenih tovrstnih univerz v Veliki Britaniji je Open University, pri kateri si za nameček lahko celo sami sestavite čisto svoj študijski program iz dolgega seznama posameznih predmetov.

Vas zanimajo tako zdravstvo kot računalništvo in zgodovina umetnosti? Ni težave, pomembno je le, da opravite obveznosti pri predmetih v skupni vrednosti 360 kreditnih točk, predmeti pa so lahko s kateregakoli področja in v kakršnikoli kombinaciji. Poleg tega si čas za študij odrejate sami, saj ni obveznih predavanj ob točno določenih urah.

Priznavanje izobrazbe ob vrnitvi v Slovenijo Ena izmed glavnih stvari, na katero je treba biti pozoren še pred odločitvijo za študij v tujini, je, ali vam bodo izobrazbo, pridobljeno v tujini, v Sloveniji sploh priznali, pri čemer ne zadostuje, da je tuja institucija akreditirana.

Sama sem se v tujino odpravila na magisterij, v Sloveniji pa sem dokončala dodiplomski študij po starem sistemu. A ker med mojim podiplomskim študijem vpis na znanstveni magisterij v Sloveniji ni bil več mogoč, so mi na ministrstvu pojasnili, da tega naziva žal ne morejo več podeliti, čeprav je študij sicer ustrezal preostalim pogojem znanstvenega magisterija, izvajala pa ga je priznana in akreditirana tuja univerza.

Zaposlitev po študiju Izbira študijske smeri je za zaposlitev v Sloveniji še vedno precej pomembna. Čeprav so cirkuške študije morda zanimiv študijski program, je za zaposlitev pri nas verjetno veliko bolj koristen kateri izmed naravoslovnih študijev.

Po drugi strani pa se v tujini vedno bolj uveljavlja to, da ni bistvenega pomena področje izobrazbe (z izjemo kirurgov, inženirjev in podobnih specialističnih znanj, seveda), temveč izkušnje in tako imenovane prenosljive sposobnosti. Nekaj nasvetov, kako najti zaposlitev v tujini, pa lahko najdete tukaj.

Odločitev za odhod v tujino je seveda individualna. Za tiste, ki si tega želijo, pa je vedno lažje najti pot, treba je le kanček iznajdljivosti in vztrajnosti.