Rezervni partner

Pri nekaterih se zdi, da jim že ob razpadanju obstoječe zveze nekje v ozadju stoji rezerva. Ki že ogreta takoj vskoči na prosto mesto in hop – nova zveza je v nizkem štartu.

Medtem pa eni ... Čakamo. Na to, da mine bolečina ob razhodu, da se posvetimo sebi, da prepotujemo Indijo, vsa svoja čustva in pol vesolja, da se najdemo, dovolj napijemo, osramotimo s sporočili in potem ... Prebolimo. Tako zares in brez vpletanja dodatne osebe, ki bi jo ob razpadlem sebi naredili napol defektno.

Zvezni odvisniki Ljudje smo postali zasvojeni z odnosi. Če ne s pravimi, pa vsaj s tistimi, ki si jih ustvarjamo na spletu. Nekako iščemo odobravanje, všečke, somišljenike, ljudi, ki bi nas hoteli otipavati tudi, če se jih mi sami ne bi hoteli dotakniti niti z rokavico, nataknjeno na nart. Pozornost nam je všeč, dokler je pozitivna. In občutek, da nas nekdo želi, je vreden zelo veliko, še posebej v času, ko se zdi, da aktualni partner ob nas izgublja zanimanje, voljo in erekcijo.

A nekako se vedno sprašujem, kako je mogoče, da sama na tej "tržnici" morebitnih partnerjev le redko uzrem nekoga zares potencialnega, medtem pa bi drugi lahko iz svojih bivših naredili ves živi zid pred Buckinghamsko palačo. Je res mogoče v enem samem življenju najti toliko ljudi, ki ti resnično ustrezajo, ki te očarajo, ki jih ... Ljubiš? Ali gre samo za nezmožnost bivanja s sabo in za neke vrste beg pred osamljenostjo?

In kako te zbujanje ob nekom, ki je bil povabljen zgolj zaradi bojazni, da boš moral vzglavnik dati na sredino postelje, ne pahne še globlje v samoto? Ha?

Sam svoj mojster Resnično sem prepričana, da je predvsem pomembno to, da sam sebe poznaš, da bi se takega, kot si, z veseljem povabil na pivo in da znaš ob sebi celo uživati. Ne samo z roko. Da ne prelagaš svojih blodenj na druge in čakaš, da jih bodo magično razrešili, medtem ko si boš ti česal lase in bežal pred svojimi čustvi. Ker, bodimo iskreni, v večini težav drugi niso tvoja rešitev, ampak težava. Če si jim seveda v svojem življenju predal funkcije, ki so bile ves čas namenjene zgolj tebi.

Biti sam s sabo ni kazen. Razen ko se ti odlomi tista zadeva za odpiranje konzerve ali pa ti sredi noči raznese pnevamtiko. Drugače pa je to spoznavanje sebe ena izmed najbolj divjih dogodivščin, ki ti jih življenje ponuja. In nekje po poti mogoče prinese tudi tistega drugega, s katerim se bosta hotela spoznavati skupaj.

Praksa pa kaže ... Imam prijatelja, ki je že 12 let v zvezi. Skoraj nepretrgano, a vendar zdaj že s peto punco. In vmes ni bilo pavze za razmislek, za uživanje v samskem stanu, za prebolevanje ali za borbo. Ne, tu je bil samo prehod na novo. Ki je seveda s tem, ker je nova, mnogo bolj mikavna. In prav tako s sabo ne prinaša stresa, ki ga je zaradi bolj poglobljenih odnosov redno dostavljala bivša. In vse je lušno, fajn in na izi, dokler ... Več ni. In takrat zvezni odvisnik teče naslednji krog.

Ampak OK, kaj pa jaz vem. Ne nazadnje se zdi, da je za našo družbo bolj normalno, če vsako sezono zamenjaš partnerja, kot pa da si par let sam. Ker v zadnjem primeru veljaš za zafrustriranega, problematičnega ali pa izbirčnega. V prvem primeru pa si mogoče res skupaj s človekom, ki bi ga menjal za predzadnji iphone, ampak vsaj ne greš sam na morje.

Imejmo se radi Najbolj osamljenega časa svojega življenja nisem preživela s sabo, ampak ob človeku, ki je bil zame bolj zgrešen kot bele pajkice in modro senčilo skupaj. In najina zveza je obstajala samo zaradi tega, ker je on bil dovolj vztrajen, jaz pa dovolj sita paradižnikove juhe za enega. In potem sem v njem obupano iskala rešitev, dokler nisem spoznala, da je on sam moja glavna težava. Ne, ker bi bil sicer slab, ampak ker je bil povsem slab zame.

Zato ... Razumem, če vam ednina preseda tako zelo, da si še pred začetkom konca obstoječe zveze rezervirate nekoga novega. A mogoče bi bilo pametno, da si najprej za nedoločen čas rezervirate sebe.

Ker veste, kaj je boljše kot krožnik paradižnikove juhe? Ves lonec.