Slovenija ti da krila

Res je, z najnovejšo potezo Ministrstva za delo bo do konca junija celih 820 srečnežev morebiti dobilo možnost enoletnega plačanega pripravništva. Kaj pa preostalih 119.180 iskalcev zaposlitve? Pred kratkim me je na obisku v Sloveniji spet več ljudi vprašalo, kako je v tujini in kako se selitve lotiti. Pravilnih načinov je toliko, kolikor je ljudi. Ravno toliko je razlogov. Vsakemu pa pri odločanju verjetno pride prav vsaj kakšen izmed sledečih nasvetov. Kam? Najlažje se je preseliti v državo, v kateri morebiti že imate vsaj osnovno socialno mrežo, saj vam družina, prijatelji in znanci s svojimi nasveti lahko selitev precej olajšajo. Vendar je mogoče, da vam uspe tudi brez zvez in poznanstev, pomembno je le, da je v izbrani državi na voljo dovolj poslovnih oziroma delovnih priložnosti na vašem področju. Marsikoga iskanje uspeha ponese na drug konec sveta, za tiste, ki želijo ostati znotraj EU, Islandije, Lihtenštajna, Norveške ali Švice, pa EURES, spletna stran Evropske komisije, ponuja soliden pregled trga dela in prostih delovnih mest v vseh državah članicah. Ta pregled je dobro izhodišče za osnovno predstavo o tem, ali je vaš profil v določeni državi iskan, in vas morebiti lahko usmeri v pravo smer. Poleg povpraševanja po vaših znanjih pa k uspešni pridobitvi zaposlitve pripomore tudi dobro znanje lokalnega poslovnega jezika, čeprav je zahteva po ravni znanja jezika seveda odvisna od tipa delovnega mesta. Kako najti službo Pri iskanju prve zaposlitve so vam lahko v veliko pomoč agencije, ki jih je, vsaj v nekaterih državah, na pretek. Nekatere so specializirane za posamezna področja, zato je dobro malo pobrskati po spletu. Pri večini agencij lahko svoj življenjepis oddate kar prek spleta, vendar ga agencije vidijo le, če vsebuje dovolj ključnih besed za določeno delovno mesto. Zato je pametno najprej dobro napisati svoj življenjepis, nato pa posamezne agencije tudi poklicati po telefonu, da izrazite zanimanje za konkretno delovno mesto, se jim predstavite in jih prepričate, da vas priporočijo delodajalcem v njihovi bazi. V nekaterih državah je precej uveljavljen tudi LinkedIn, zato je dobro nekaj časa nameniti izdelavi oziroma osvežitvi profila ter širitvi svoje mreže. Vedno več delodajalcev in agentov potencialne kandidate išče kar prek LinkedIna, veliko pa je tudi oglasov za prosta delovna mesta. LinkedIn ponuja brezplačno enomesečno nadgraditev, s katero je vaš profil dodatno izpostavljen in vaša prijava na delovno mesto med prvimi, ki jih delodajalec vidi. Seveda lahko službo v tujini začnete iskati že pred selitvijo in se preselite šele, ko imate službo že zagotovljeno. Tudi tu na pomoč priskoči Evropska komisija, ki je pripravila vodnik za iskalce zaposlitve in knjižico z nasveti o iskanju zaposlitve v posamezni državi članici. Ta priročnika svetujeta, o čem je treba razmisliti pred selitvijo v tujino, kako se lotiti iskanja zaposlitve in kako vam pri tem lahko pomagajo EURES-ovi svetovalci. Kaj pa je treba urediti pred odhodom Pri vsej birokraciji, ki jo imamo v Sloveniji, vas verjetno ne bo čudilo, da je ob selitvi več treba urediti na slovenskih organih, zato da se pravilno izselite iz Slovenije, kot na tujih, da se pravilno priselite v tujo državo. In ker boste verjetno tudi po selitvi morali še kaj urediti, si je pred selitvijo pametno urediti digitalno potrdilo (npr. Sigen-Ca), poleg tega pa tudi pooblastiti nekoga, ki mu zaupate in bo v vašem imenu lahko uredil potrebne upravne postopke. Če iz Slovenije odhajate za več kot tri mesece, morate po zakonu na upravni enoti vsaj začasno odjaviti stalno bivališče, sicer vas lahko država olajša za od 400 do 1.200 evrov. Seveda pa ne gre brez zanke. Ob odjavi, ki jo morate oddati pred odhodom, morate namreč navesti svoj novi naslov v tujini. Kaj storiti, če nameravate prvih nekaj dni preživeti v hotelu in si bivališče poiskati šele po prihodu v tujino, zakon seveda ne pojasni. Vsak se mora znajti sam. Prijava začasnega odhoda v tujino je sicer potrebna tudi zato, da vas je Finančna uprava (Furs) sploh pripravljena obravnavati kot mogočega nerezidenta za davčne namene v Sloveniji. Ureditev davčnega rezidentstva je pomembna, saj je od tega odvisno, kje boste morali plačati davek od svojih dohodkov. Če se selite v državo, s katero imamo sklenjen veljavni sporazum o izogibanju dvojni obdavčitvi, se upoštevajo določila sporazuma, sicer pa se za presojo uporabijo določila zakona o dohodnini. Če želite, da Furs presodi, da ste davčni nerezident, morate načeloma izkazati, da imate čim manj vezi s Slovenijo, k čemur pripomore tudi oddaja napovedi za odmero dohodnine za vse dohodke, ki izvirajo iz dela v Sloveniji pred selitvijo. Hkrati pa morate izkazati čim več vezi z novo državo, na primer, da vas tuji davčni organ šteje za svojega davčnega rezidenta, kar pa je ponavadi od dneva začetka vaše nove zaposlitve oziroma 183 dni po prijavi bivališča v tujini. Morda se sliši zapleteno, a če Furs ugotovi, da niste davčni rezident, vam na primer ne bo treba oddajati dohodninske napovedi v Sloveniji in (praviloma) plačevati razlike med tujo in slovensko dohodnino. Za koliko časa vam bodo odobrili status nerezidenta, pa je odvisno predvsem od tega, kako naklonjene so vam zvezde. Na slovenski finančni upravi se namreč zgodi, da tudi če vi in vaš partner oddata enako dokumentacijo, istemu referentu uspe izdati eno odločbo za enoletno obdobje in eno za nedoločen čas. Če torej niste rojeni pod najsrečnejšo zvezdo, boste morali "vajo" ponavljati vsako leto. Kaj točno je treba urediti v tujini, pa se od države do države razlikuje, zato se je najbolje še pred odhodom obrniti na veleposlaništvo države, v katero se nameravate preseliti. Sicer načeloma za selitev znotraj Evropske unije slovenski državljani ne potrebujemo nobenega dovoljenja za bivanje ali delo, ob prihodu v novo državo pa se moramo povečini le prijaviti na novem naslovu in si urediti davčno številko. Pa se v tujini res cedita mleko in med? Seveda ne. Tudi v Veliki Britaniji, na primer, je veliko državljanov, ki imajo diplomo britanske univerze, pa ne delajo tistega, za kar imajo izobrazbo, ampak nekaj povsem drugega, na primer v gostinstvu, trgovini, administraciji – podobno kot v Sloveniji. Nekateri se za to odločijo, drugi pa h gradnji kariere morebiti ne pristopijo dovolj resno. Ne glede na to, kje ste, uspeh zahteva kar nekaj trdega dela. Res pa je, da je marsikje v tujini trenutno več priložnosti, kot v Sloveniji. Kjer je trg dela večji, je tudi raznolikost zaposlitev večja. Tako boste pri pregledovanju prostih delovnih mest skoraj gotovo naleteli na dela, za katera do zdaj niste niti pomislili, da obstajajo. Pogled prek meja torej mogoče ni le priložnost za pridobitev zaposlitve, temveč tudi za malo drugačno karierno pot, kot bi vam bila na voljo v Sloveniji. Kako se torej odločiti, ali je selitev prava poteza za vas Na spletu lahko najdete odgovore na skorajda vsa praktična vprašanja glede selitve in iskanja službe v tujini, le poiskati jih morate. Prav tako vam fizično selitve, vsaj znotraj Evropske unije, nihče ne more preprečiti. Na vprašanje, ali je selitev prava poteza za vas, pa si lahko odgovorite le sami. Bi se morali zaradi selitve odreči čemu pomembnemu? Kaj bi izgubili? Bi po drugi strani s selitvijo lahko veliko pridobili? Kakšno je tveganje ob morebitnem neuspehu – bi bili precej na slabšem? In ne nazadnje: si upate?