Zakaj mladi in izobraženi zapuščamo Slovenijo

Sploh v zadnjih nekaj letih, ko je možnosti in priložnosti v Sloveniji na žalost vedno manj, selitev v druge države EU pa je, vsaj z birokratskega vidika, zelo preprosta. Poleg navezanosti na družino in prijatelje je tako še največja ovira višina prihrankov, saj je selitev lahko precejšen finančni zalogaj. A kjer je volja, se najde pot. Sama sem tako v tujino odšla dvakrat.

Študij v tujini Prvič me je jeseni 2010 v Veliko Britanijo ponesla želja po podiplomskem študiju razvojnih študij, ki ga v Sloveniji ni ponujala nobena izmed univerz. Z malo sreče se mi je uspelo vpisati na Univerzo v Cambridgeu, kjer imajo odličen program na tem področju. Študijsko leto je še dodatno popestril vsakodnevni nabor družabnih dogodkov, kulinaričnih večerov kuhinj z vsega sveta ter predavanj svetovno znanih pisateljev, poslovnežev, aktivistov in intelektualcev.

Cambridge je univerzitetno mesto z značilnimi angleškimi zelenicami, posejanimi med veličastnimi zgradbami. Z reko Cam, ki teče skozi središče, je Cambridge ob sončnih dneh skoraj pravljično mestece. Ravno zato je bil ob prihodu še toliko večji šok, da so v paket za nove študente vključili zloženke z nasveti, kako se zaščititi pred kriminalom. Skozi leto se je žal izkazalo, da so nasveti še kako na mestu, saj je bilo kraj, vlomov in napadov precej več, kot smo jih vajeni v Sloveniji.

Iskanje službe v Sloveniji Po končanem enoletnem študiju sem začela iskati službo v domovini. Delovnih izkušenj sem imela približno toliko, kot se spodobi za mlade, ki so ravnokar končali študij – paleto raznoraznih študentskih del in nekaj prostovoljstva pri eni izmed nevladnih organizacij. Lov na delovno mesto se je izkazal za zelo trd oreh, ki ga tudi reference iz tujine niso zlahka strle.

Po več mesecih iskanja se mi je prek prostovoljenja in na novo navezanih poznanstev končno ponudila priložnost za enoletno pogodbeno delo vodenja projektov in prirejanja dogodkov. Kolektiv je bil super in kljub občasnim dolgim dnevom me je delo veselilo, vseeno pa je v meni vedno bolj tlela želja, da preizkusim, kakšne so možnosti v tujini. Že brskanje po spletu je kazalo na to, da je priložnosti več in da so bolj raznolike.

Delo v tujini Dokončna odločitev za vnovično selitev je padla, ko se je partner odločil za podiplomski študij v Veliki Britaniji. Tako sem se jeseni 2012 v tujino preselila še drugič, tokrat v London. Sprva je bilo precej naporno – iskanje stanovanja, pisanje prošenj za delo in obiskovanje zaposlitvenih agencij. Podobno kot leto pred tem v Sloveniji, le da se je trud v Londonu poplačal hitreje.

Po dobrem mesecu iskanja sem že dobila ponudbo za delo na projektu pri enem izmed londonskih lokalnih vladnih organov, z razgledom na stadion v Wembleyju. Norišnice ob nogometnih tekmah in ob snemanju X-faktorja ter redno spreminjanje poti do pisarne zaradi snemanja britanskih, občasno pa tudi hollywoodskih filmov in nadaljevank so tako postali del vsakdana.

Čeprav sem prvo službo v Londonu dobila brez kakršnih koli zvez in priporočil, pa seveda tudi v tujini velja, da poznanstva olajšajo iskanje in prinesejo priložnosti. Tako sem še pred koncem prvega projekta prejela več ponudb za delo, ne da bi poslala eno samo prošnjo. Velika prednost Londona je seveda, da je potreba po delovni sili velika, zato se po uspešnem začetnem preboju na trg dela vložen trud hitreje poplača.

Kaj pa kakovost življenja? Glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost življenja, so zdravje, razmerje med delom in prostim časom, zadovoljstvo z zaposlitvijo ter okolje, v katerem živimo. Njihova kombinacija je za vsakega posameznika seveda drugačna. Tako v Sloveniji kot tudi v Veliki Britaniji nekateri delajo po 10, 15 ur na dan v težkih razmerah, spet drugi nič več kot standardnih 40 ur na teden.

Ali je posameznik zadovoljen s poklicem, ki ga opravlja, ni odvisno le od vrste dela, ampak od človekovih pričakovanj, ambicij in preferenc. Enako velja za prosti čas; ali smo z obstoječimi možnostmi zadovoljni, je odvisno od tega, kaj nas veseli.

Skoraj vsaka glasbena skupina v svojo turnejo vključi koncert v Londonu, nizkocenovne letalske družbe vsakodnevno letijo v skoraj vse kotičke Evrope, ogromno je muzejev in trgovin vseh blagovnih znamk. Po drugi strani pa se je za konec tedna nemogoče odpraviti na izlet v gore, kar je v Sloveniji med bolj priljubljenimi oblikami preživljanja prostega časa.

Najvišji vrh Ben Nevis je namreč visok le 1.344 metrov, približno toliko kot Črni vrh ali Suhi vrh na Nanosu. Sicer je narave tudi v Veliki Britaniji precej in London je ena izmed najbolj zelenih prestolnic na svetu. Več kot 50 odstotkov površine Londona prekriva zelenje ali vodovje, veliko je veveric, zajcev in tudi lisic. Vseeno pa je narava v Sloveniji v primerjavi z njim veliko bolj raznolika.

O razmerah na delovnem mestu težko govorim, saj so odnosi drugačni v vsaki organizaciji. Vsaj za zdaj pa so moje izkušnje v Veliki Britaniji pozitivne. Poslovni razvoj posameznika je za veliko podjetij ena izmed glavnih prioritet. Tako ima vsak možnost, da se udeleži izobraževanj in pridobi dodatne kvalifikacije, ki mu bodo omogočile opravljati delo bolj učinkovito in kakovostno.

Hkrati pa ta izobraževanja posamezniku koristijo, saj z dodatnimi znanji lažje napreduje. Prav tako šefi zaposlene redno spodbujajo, prepoznajo, ko kdo opravi delo nad pričakovanji in preseže svoje pristojnosti.

Odločitev za odhod v tujino Pri odločanju o selitvi v tujino je bistveno pretehtati, čemu se s tem odpovemo oziroma kaj lahko izgubimo, na drugi strani pa, kaj lahko s selitvijo pridobimo. Če selitev pomeni odpoved redni, solidni službi ali pa vključuje otroke, bo ta verjetno veliko bolj premišljena in načrtovana kot selitev nekoga, ki nima veliko obveznosti in lažje preizkusi srečo v tujini, hkrati pa se tudi lažje vrne, če se tako odloči. To torej ni rešitev za vsakogar, je pa ena od možnosti, ki jo v zadnjem obdobju pretehtava vedno več Slovencev.

Sama si v prihodnjih nekaj letih težko predstavljam vrnitev, saj je možnosti za gradnjo kariere v Veliki Britaniji neprimerljivo več. Seveda pa se v Slovenijo z veseljem redno vračam na obisk.