Na Brdu za povečanje institucionalnih investicij v Sloveniji

Slovenska razvojno-gradbena podjetja namreč zaenkrat ne pripravljajo projektov, ki bi zanimali velike investitorje. 130 predstavnikov slovenskih razvojno-gradbenih podjetij in bank Kot je v uvodu opozoril Matej Skočir iz Japtija, le zanimivi, predvsem pa dobro in pravilno pripravljeni projekti privedejo do investiranja, saj je konkurenca na svetu velika. Zato so se odločili pripraviti konferenco, na kateri se bo 130 predstavnikov vodilnih slovenskih razvojno-gradbenih podjetij in bank seznanilo s finančni in pravnimi postopki, študijami izvedljivost in predvsem z načini, kako pridobiti ustreznega partnerja oziroma investitorja. Domači trg se nikoli ni resnično razvil Domači trg se, predvsem zaradi pravnih omejitev, ki slovenskim pokojninskih skladom preprečujejo, da bi investirali v nepremičninski trg, nikoli ni resnično razvil. Ima pa Slovenija po mnenju direktorice Slovenia Invest Jacqueline Stuart vse, kar je potrebno, da postane privlačna za tuje investicije. In sicer uživa polno članstvo v EU, je del schengenskega in evrskega območja ter je ekonomsko in politično stabilna država, njena edina pomanjkljivost je majhnost.

Slovenija močno zaostaja

Vendar Slovenija zaenkrat na tem področju močno zaostaja za sosednjimi državami. V zadnjih petih letih je bilo opravljenih le pet transakcij, ki so skupaj znašale 208 milijonov evrov. To je izredno malo v primerjavi s 16 transakcijami na Hrvaškem v vrednosti 775 milijonov evrov, z 88 transakcijami na Madžarskem v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov ali z 230 posli v vrednosti 9,6 milijarde evrov, ki jih je zabeležila Avstrija, je pojasnila Stuartova.

Po raziskavah mednarodnega svetovalnega podjetja na področju nepremičnin CBRE je bilo v prvi polovici letos na evropskem trgu komercialnih nepremičnin investiranih 46 milijard evrov, vendar od tega ni bila niti ena transakcija opravljena v Sloveniji. Težava pa je v tem, da investitorji ne najdejo primernih projektov, v katere bi vlagali. Z izjemo nakupov za lastno uporabo je namreč v Sloveniji zelo malo investicij v komercialne nepremičnine.

V bivalne nepremičnine ne vlagajo radi

Zahteve skladov, bank in zavarovalnic, ki so običajno institucionalni investitorji, se sicer razlikujejo, a večinoma neradi vlagajo v bivalne nepremičnine, v objekte, v katerih so poleg poslovnih tudi bivalni prostori, v projekte vredne manj kot pet milijonov evrov in v hotele, če niso poslovni, je opozorila Stuartova.

Se pa institucionalni investitorji po njenih ugotovitvah večinoma zanimajo za poslovne stavbe, trgovska središča in logistične centre, pri čemer je pomembna dobra lokacija, še pomembneje pa je, da je predmet prodaje celotna stavba. Vendar v Sloveniji prevladuje navada, da je pri večini stavb polovica na voljo za prodajo in polovica za oddajo.

Pogodbe za najmanj pet let Pomembno je tudi, da se podjetja, ki iščejo investitorja držijo kriterijev, kot so sklepanje najemnih pogodb za najmanj pet let in njihovo indeksiranje na stopnji inflacije. Če si bodo podjetja prizadevala razumeti tovrstne potrebe vlagateljev in bodo razvila takšne projekte, ki bodo v skladu z njihovimi zahtevami, bomo tudi v Sloveniji v prihodnosti lahko deležni večjih investicij institucionalnih vlagateljev, so prepričani organizatorji konference.