Kako prepoznati, da se v družini dogaja nasilje

Prejšnjo soboto je sosed pri Ptuju preprečil tragedijo, v kateri bi lahko poleg njega umrla še dva človeka. Poškodbam je podlegel policist, ki ga je v ponedeljek sredi lokala pri Hrastniku napadel 32-letnik. Prejšnji mesec je pred vrtcem na Rodici pri Domžalah ljubosumni mož ustrelil svojo ženo, ki je v vrtcu delala kot kuharica, nato pa sodil še sebi.

Zgodovina ostrejšega kaznovanja nasilja v družini je kratka, saj je šele kazenski zakonik iz leta 2008 natančneje opredelil tovrstna kazniva dejanja. Takrat smo se v Sloveniji zavedli, da smo lahko zaradi nekaj klofut tudi kaznovani. Storilci večinoma ne priznavajo krivde za tovrstne nasilne odzive, le manjši del obžaluje svoja dejanja. Kljub vsemu ljudje lahko spremenimo svoje vedenje in mišljenje, vendar to ne gre na klik in zahteva visoko motivacijo in zrelost, poudarja psiholog Matic Munc iz Svetovalnice Akcija, sicer zaposlen v ljubljanskih zaporih. Nekaterim je odvzem prostosti dovolj velika motivacija za premislek in spremembo, spet drugim pa samo nepravična kazen, ki so si jo izmislile ženske, je prepričan.

Razlogov toliko, kot je zgodb "Za nasilje v družini s tragičnimi posledicami je razlogov toliko, kot je različnih zgodb," pravi Munc. Kljub temu razloge za takšna dejanja razdeli v nekaj skupin, in sicer glede na težave v odnosu, kamor spadajo sovraštvo, nerazumevanje, razhod zveze, nestrinjanje z vzgojo otrok oziroma ljubosumje, kot se je recimo pripetilo v primeru rodiškega vrtca.

Med vzroke Munc šteje tudi nasilno naravo storilca, ki težav ne zna reševati drugače kot z nasiljem, vedno več tragičnih zgodb pa je tudi posledica ekonomske stiske, kar v času vse večje brezposelnosti in revščine ni nekaj neobičajnega. Razloge najde tudi v duševnih težavah, v zasvojenosti z alkoholom, drogo ali hazardom. "Povodi so lahko na videz nepomembni, drobne kaplje čez rob posode jeze, ki se nabira dolga leta, precej takšnih dejanj se zgodi v stanju opitosti, kar zame ni olajševalna okoliščina," pravi Munc, ki tako mimogrede okrca naša sodišča, ki alkoholiziranost običajno štejejo kot olajševalno okoliščino.

"Mnoga takšna dejanja so sicer res storjena v afektu," dodaja Munc, ki ponovno omeni alkohol kot izrazitega 'slovenskega' sprožilca, ki zamegli presojo, spodbuja agresivnost in onemogoča razmislek o posledicah takšnih dejanj. Opozarja pa, da obstajajo tudi takšni, ki svoja dejanja podrobno načrtujejo, neredko o tem celo govorijo in grozijo, vendar jih nihče ne jemlje resno. "Načeloma gre za ljudi z motnjami osebnosti, ki lahko večino časa delujejo povsem običajno in vsakdanje, tako da so znanci pozneje začudeni nad njihovimi ravnanji. Pravo naravo takšnih ljudi pozna le oškodovanec, ki recimo živi v partnerski zvezi ali družini morilca in neuspešno opozarja na njegove namere. Naše strokovno znanje o elementih motnje osebnosti je v Sloveniji žal na precej nizki ravni," ugotavlja Munc.

Ali se storilci za svoja dejanja pokesajo ali pa tudi vzroke za svoja dejanja iščejo v žrtvah? "Imamo več opaznih skupin, pa še pri tem naštevanju tvegam, da ne bom povsem natančen. Omenim lahko storilce z nizko stopnjo samokontrole agresivnih impulzov, kar gre pogosto skupaj z zlorabo alkohola ali drog, ki za izbruh potrebujejo malo. Osamljeni, splošno zavrti in nedružabni ljudje, kadar je takšen življenjski stil prevladujoč, lahko v trenutkih nevarnosti, da izgubi bližnje osebe, recimo pri razhodu, posežejo po nasilju," našteva Munc. V tretjo skupino po njegovem spadajo ljudje z osebnostno motnjo, ki živijo dvojno življenje in so za večino prijazni in mirni, za štirimi stenami pa izrazito fizično in psihično nasilni. Ker jih okolica ne dojema tako, so tudi visoko manipulativni in prilagodljivi v stikih z uradnimi institucijami, trdi Munc.

"Menim, da bi morali tovrstnim storilcem v Sloveniji posvetiti več pozornosti, saj so lahko storilci obsežnih tragedij. Žal je tako, da lahko človek takšnega tipa celo uspešno zmaguje na sodiščih, vzdržuje ugled uspešneža ali ima celo vidno funkcijo pri vodenju države. Z njegovo motenostjo se nihče noče resno ukvarjati, njegovi bližnji pa živijo v svetu groženj in fizičnega nasilja," je prepričan psiholog.

Pomembno je pravočasno prepoznati nevarnost Munc dodaja, da so vsi naši medosebni odnosi lahko vir agresivnih odzivov z vseh strani, pomembno pa je, da se nevarnost čim bolj prepozna in se žrtev v skrajnem primeru umakne, zaščiti oziroma poišče pomoč nevladnih organizacij. "Dober zaščitni oklep se začne pri nas samih, ki lahko za svojo varnost naredimo največ. Pomembno je, da v parterju prepoznamo nevarne osebnostne poteze in jih ne opravičujemo s tem, da gre sicer za prijaznega človeka, ki je pod močnim stresom in včasih malo eksplodira. Takšno spoznanje je boleče, saj smo s človekom v odnosu, lahko pa nam reši življenje," poudarja Munc.